Dogovor o premirju med Izraelom in Hamasom je pomemben korak k iskanju rešitve, je po današnjem prvem zasedanju zunanjih ministrov skupine sredozemskih članic EU Med9 izpostavila zunanja ministrica Tanja Fajon. "V naslednjih dneh bo potrebno izkoristiti to premirje za zaščito civilistov, dostavo humanitarne pomoči civilistom in bolnišnicam, zlasti ko gre za vodo, elektriko, hrano in zdravila ter za nadaljnje vztrajanje pri izpustitvi civilistov in preprečevanju eskalacije konflikta," je poudarila. Ob tem je izrazila željo, da bi bil dogovor o premoru začetek, ki bi vodil v mir v regiji.

Slovenija si želi sodelovati tudi pri rehabilitaciji otrok, ko bodo pogoji to omogočali, ter pri programih o morebitnem deminiranju regije skupaj z Ustanovo za krepitev človekove varnosti -ITF. "Napovedali pa smo tudi sodelovanje in pomoč Italiji, ko bo lahko vzpostavila svojo plavajočo bolnišnico v bližini Gaze," je dodala ministrica.

Zunanji ministri članic Med9 so na zasedanju pozdravili dogovor o premoru spopadov med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas. Strinjali so se, da je rešitev dveh držav edina primerna oziroma ustrezna politična rešitev te bližnjevzhodne krize. Na zasedanju so sicer razpravljali predvsem o možnosti, da bi članice Med9 skupaj koordinirale humanitarno pomoč za Gazo, pa tudi o bodoči povojni obnovi te palestinske enklave. Fajon je pri tem spomnila, da je Slovenija doslej namenila več kot dva milijona evrov pomoči preko agencij ZN.

Dogovor med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas glede izpustitve talcev bi morali razširiti, dogovor o humanitarnem premoru pa bi moral služiti kot podlaga za oblikovanje trajne prekinitve ognja, so danes sporočili iz urada francoskega predsednika.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes več zunanjim ministrom arabskih in muslimanskih držav dejal, da bi morali vsi upoštevati tudi varnost Izraela. "Trajne prekinitve ognja ne bo brez zelo trdnih zagotovil o varnosti Izraela," je dejal ministrom Savdske Arabije, Egipta, Jordanije, palestinske uprave, Indonezije, Nigerije in Turčije ter generalnemu sekretarju Arabske lige.

Iz Macronovega urada so še sporočili, da je egiptovski minister omenil pripravljenost glede omogočanja humanitarnega dostopa do Gaze in možnosti, da bi Varnostni svet ZN lahko na to temo sprejel resolucijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Britanski zunanji minister David Cameron je danes v Londonu sprejel več zunanjih ministrov arabskih in muslimanskih držav. Razprave so bile osredotočene predvsem na to, kako zagotoviti izpustitev vseh talcev, ki jih je v začetku oktobra zajel Hamas, kako okrepitvi humanitarno pomoč Gazi in doseči dolgoročno politično rešitev bližnjevzhodne krize.

Cameron je pozdravil dogovor o premirju med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas, ki predvideva izmenjavo 50 talcev, ki jih je 7. oktobra zajel Hamas, in več kot sto palestinskih zapornikov v Izraelu. "Ta sporazum je ključni korak k zagotavljanju pomoči družinam talcev in reševanju humanitarne krize v Gazi," je poudaril.

Pojasnil je, da je z zunanjimi ministri arabskih in muslimanskih držav razpravljal o oživitvi diplomatskih prizadevanj za rešitev dveh držav. "Razpravljali smo tudi o tem, kako lahko zgradimo mirno prihodnost, ki bo zagotavljala varnost Izraela, pa tudi mir in stabilnost za Palestince," je dodal.

Varnostni svet ZN je na današnji seji o položaju na Bližnjem vzhodu poslušal poročila humanitarnih agencij ZN o položaju v Gazi. Po razpravi, ki so jo zaznamovale medsebojne obtožbe predstavnikov Palestincev in Izraela, pa ni sprejel nobenega sklepa. Izvršna direktorica Sklada ZN za otroke (Unicef) Catherine Russell je dejala, da je bilo od 7. oktobra letos v Gazi ubitih več kot 5300 otrok, pri čemer je Gazo opredelila kot najbolj nevarno območje na svetu za otroke. Pod ruševinami zgradb v Gazi naj bi bilo še okrog 1200 otroških trupel.

Russell se je pred kratkim vrnila z obiska Gaze in je povedala, da jo je to, kar je tam videla, globoko pretreslo. Dogovor med Izraelom in Hamasom o izpustitvi talcev in premoru v bojih je pozdravila, vendar dodala, da to ne bo dovolj za rešitev življenj civilistov, še posebej otrok.

 Predsednik vlade Robert Golob je danes pozdravil dogovor o izpustitvi talcev na območju Gaze med štiridnevnim humanitarnim premirjem. "Gre za pomemben korak, ki mu mora slediti vrnitev vseh talcev," je zapisal na družbenem omrežju X. Poudaril je še, da mora biti zaščita civilistov, bolnišnic in šol zagotovljena tudi po humanitarni prekinitvi ognja.

Ob tem je izrazil upanje, da bo humanitarno premirje omogočilo, da bo humanitarna pomoč prispela do tistih, ki jo najbolj potrebujejo.

Predtem je zunanja ministrica Tanja Fajon dogovor med Izraelom in palestinskim oboroženim gibanjem Hamas označila za "pozitiven premik tako v luči nesprejemljivega trpljenja civilistov kot tudi humanitarne situacije". Vrnitev talcev in omogočanje nujne humanitarne pomoči po njenih besedah utirata pot nadaljnjemu iskanju rešitve.

Švicarska vlada je danes napovedala, da bo do konca februarja v parlament predložila osnutek zakona, s katerim namerava prepovedati delovanje skrajnega palestinskega gibanja Hamas v Švici. Ob tem je ponovno obsodila teroristične napade Hamasa in izrazila žalost zaradi več tisoč civilistov, ki so od začetka spopadov izgubili življenje.

"Zvezni svet se je odločil, da pripravi osnutek zveznega zakona o prepovedi delovanja Hamasa, saj meni, da je to najprimernejši odziv na razmere, ki od 7. oktobra vladajo na Bližnjem vzhodu," je vlada zapisala v izjavi.

Pojasnila je, da bodo zvezni organi s sprejetjem zakona dobili ustrezna orodja za boj proti kakršnim koli dejavnostim Hamasa ali podpori tej organizaciji v Švici, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Vlada je prav tako pozvala k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava in zaščiti civilistov. "Švica priznava pravico Izraela, da si sam zagotovi obrambo in varnost," je nadaljevala in ponovila, da je rešitev dveh držav edina realna pot k zagotovitvi mirnega, varnega in dostojanstvenega sobivanja palestinskega in izraelskega prebivalstva.

Po poročanju BBC-ja se bo dogovorjeno štiridnevno premirje med Izraelom in Hamasom začelo v četrtek ob 10. uri po lokalnem času. Prve talce naj bi Hamas izpustil po začetku premirja, je za televizijo Al Džazira dejal namestnik vodje Hamasovega političnega urada Moussa Abu Marzuk. To naj bi bilo okoli poldneva.

Posredniki pri izpustitvi talcev bodo uslužbenci Rdečega križa, ki bodo talce prepeljali do mejnega prehoda Rafa. Od tam bodo preko Egipta prepeljani nazaj v Izrael. Hamas naj bi vsak dan premirja Izraelu posredoval seznam okoli desetih talcev, ki jih bo izpustil.

Dodal je, da bo premor v spopadih veljal za celotno območje Gaze in da med 10. in 16. uro po lokalnem času nad palestinsko enklavo ne bo dovoljen letalski promet.

Tudi drugi mediji so iz regije poročali, da bo premor začel veljati v četrtek ob 10. uri po lokalnem času, nekaj ur kasneje pa naj bi Hamas začel izpuščati prve talce, ki jih je zajel v napadu na Izrael 7. oktobra, poroča britanski BBC. To je za agencijo Reuters povedal neimenovani egiptovski varnostni vir.

Tiskovni predstavnik izraelskega obrambnega ministrstva pa je za Reuters povedal samo, da bo premirje verjetno začelo veljati "enkrat jutri". Izraelski zunanji minister Eli Koen je medtem izrazil pričakovanje, da se bodo v četrtek v Izrael vrnili prvi talci.

V skladu z danes objavljenim sklepom izraelske vlade, bo premor trajal največ deset dni. V tem času naj bi Hamas izpustil do 100 zajetih talcev v zameno za do 300 palestinskih zapornikov. V prvih štirih dneh premora bo Hamas predvidoma izpustil 50 od skupno 240 talcev v skupinah po najmanj deset oseb, Izrael pa okoli 150 palestinskih zapornikov.

Izrael je medtem objavil imena in podrobnosti o 300 palestinskih zapornikih, ki so upravičeni do izpustitve. Okoli 120 je mlajših od 18 let, zaporniki pa naj bi se po izpustitvi vrnili v kraje, kjer so živeli pred aretacijo, na primer na Zahodni breg ali v Vzhodni Jeruzalem. Zaprti Palestinci so bili med drugim obsojeni ogrožanja miru s pirotehniko, požigov in napadov z nožem.

Po navedbah izraelskih medijev oblasti z objavo imen o zapornikih želijo javnosti omogočiti, da se lahko pritoži proti izpustitvi določenih Palestincev. Mediji prav tako navajajo, da oblasti ne bodo izpustile zapornikov, ki prestajajo kazen zaradi umora.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sicer poudaril, da se bo vojna na območju Gaze po premoru nadaljevala, dokler Izrael ne bo dosegel vseh svojih ciljev - uničenja Hamasa in vrnitve vseh talcev.

Odločno nasprotovanje dogovoru s Hamasom je danes znova izrazil skrajno desni izraelski minister za varnost Itamar Ben-Gvir. Na omrežju X je ocenil, da si je "ta odmor Hamas želel bolj kot karkoli drugega", poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Meni, da je Hamas z veseljem pristal na izpustitev zajetih žensk in otrok, zaradi katerih je postal mednarodni pritisk na to islamistično skupino prevelik. Dosegel je tudi dobavo goriva, izpustitev teroristov, prekinitev vojaških operacij in celo prepoved preletov. Prekinitev ognja bo Hamasu omogočila reorganizacijo in obnovitev zalog, je še dejal ob oceni, da Izrael ponavlja napake iz preteklosti.

Nekdanji pogajalec za izraelske talce Gershon Baskin pa je za BBC dejal, da je dogovor zelo trhel. Baskin, ki je leta 2011 sodeloval pri pogajanjih za izpustitev izraelskega vojaka Gilada Shalita, sta namreč del dogovora dve strani, ki nimata nobenega razloga, da bi si zaupali. "Veliko stvari lahko gre narobe. Ni nobenih zagotovil, veliko stvari lahko zato hitro prekine dosežen dogovor," je dejal.

Od začetka konflikta med Izraelom in Hamasom je umrlo najmanj 53 novinarjev (46 palestinskih, 4 izraelski in 3 libanonski), je sporočil Odbor za zaščito novinarjev, poroča The Guardia. Poleg tega je bilo enajst novinarjev ranjenih, trije so pogrešani, 18 pa so jih aretirali. 

Prvi mesec vojne, ki se je začela 7. oktobra, je najbolj smrtonosen mesec za novinarje od leta 1992, ko je ta ameriška nevladna organizacija začela beležiti smrtne žrtve med novinarji.

Novinarji se pri poročanju z območja Gaze, Izraela in Zahodnega brega soočajo še z nadlegovanjem, pridržanji in drugimi ovirami, številni imajo tudi težave s komunikacijami, opozarja organizacija. Izraelske sile so sredi kopenske ofenzive v Gazi novinarskim agencijam sporočile, da ne morejo zagotoviti varnosti novinarjev, ki tam delujejo.

CPJ preiskuje vsa poročila o novinarjih in medijskih delavcih, ki so bili v vojni ubiti, ranjeni, pridržani ali pogrešani, podatke pa redno posodablja na svoji spletni strani. Ni jasno, ali so vsi novinarji umrli med poročanjem o konfliktu, še navaja organizacija.

V torek sta v izraelskem napadu na jugu Libanona umrla novinarka in snemalec libanonske televizije Al Mayadeen, Farah Omar in Rabih al Mamari. Medtem ko je vodstvo televizijske postaje izraelsko vojsko obtožilo namernega napada, je izraelska vojska dejala, da se je zaradi nenehnih spopadov nevarno nahajati na tem območju.

Združeni narodi so dogovor med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas, ki predvideva izpustitev izraelskih talcev in palestinskih zapornikov ter štiridnevno premirje, danes pozdravili kot pomemben korak v pravo smer, a obenem opozorili, da je treba storiti še veliko več.

Iz ZN so sporočili, da generalni sekretar Antonio Guterres "pozdravlja dogovor, ki sta ga ob posredovanju Katarja in ob podpori Egipta ter ZDA dosegla Izrael in Hamas". Po njihovi oceni gre namreč za "pomemben korak v pravo smer, vendar je treba storiti še veliko več".

Dogovor so doslej pozdravile številne države, vključno z vsemi stalnimi članicami Varnostnega sveta ZN, Nemčijo, Jordanijo in Egiptom, kot tudi EU. Pozdravile so ga tudi palestinske oblasti na zasedenem Zahodnem bregu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Predsednik Mahmud Abas in vodstvo pozdravljata sporazum o humanitarnem premirju, cenita katarsko-egiptovska prizadevanja in ponovno potrjujeta poziv k celoviti prekinitvi izraelske agresije proti palestinskemu ljudstvu in vstopu humanitarne pomoči," je na omrežju X zapisal visoki uradnik palestinskih oblasti Husein al Šejk.

Dogovor, sklenitev katerega sta davi potrdili sprti strani, predvideva izmenjavo 50 talcev - ki jih je 7. oktobra med napadom na Izrael zajel Hamas - in več kot sto palestinskih zapornikov v Izraelu med štiridnevnim premirjem na območju Gaze. Izrael vztraja, da gre samo za premor in da dogovor ne pomeni konca vojaških operacij v palestinski enklavi.

Zaenkrat ni jasno, kdaj bo premor stopil v veljavo. Po navedbah Katarja bo to znano v prihodnjih 24 urah, premor pa naj bi bilo mogoče tudi podaljšati.

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič in visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell sta danes v Evropskem parlamentu v Strasbourgu pozdravila dogovor o izpustitvi talcev in humanitarnem premoru na območju Gaze. Lenarčič je ob tem napovedal, da bo EU prekinitev ognja skušala izkoristiti za dobavo humanitarne pomoči v Gazo.

Borell je v razpravi z evroposlanci o humanitarnih razmerah na območju Gaze napovedal, da bo EU pri zagotavljanju pomoči prispevala svoj delež.

Prava le rešitev dveh držav

Unija je po besedah zunanjepolitičnega predstavnika zaskrbljena tudi zaradi napadov na palestinsko civilno prebivalstvo na zasedenem Zahodnem Bregu. Borrell je ob tem menil, da za bližnjevzhodni konflikt ni vojaške rešitve, ampak je prava le rešitev dveh držav. Poudaril je še, da palestinsko gibanje Hamas ne more ostati na oblasti na območju Gaze, ki pa ne sme biti niti pod nadzorom Izraela.

Nujno je izboljšati humanitarni dostop znotraj Gaze in v Gazo v skladu z resolucijo ZN. Treba je podpreti vlogo ZN pri humanitarni pomoči Palestincem. Za EU je nujno podpreti humanitarni odziv, je dejal Lenarčič, ki je menil še, da ne bi smeli prezreti slabšanja razmer na Zahodnem Bregu in bi morali okrepiti politična prizadevanja za dosego rešitve dveh držav.

Lenarčič je opozoril, da je bilo v izraelskih napadih na območju Gaze ubitih najmanj 12.000 ljudi, med njimi številne ženske in otroci, da je razseljenih 1,7 milijona prebivalcev palestinske enklave ter da primanjkuje osnovnih potrebščin, kot so hrana, zdravila in voda. Dejal je še, da humanitarna pomoč v hrani pokrije le deset odstotkov potreb in da v enklavi deluje le še devet od 35 bolnišnic.

Izvedenih že 15 humanitarnih zračnih mostov EU

Med ukrepi EU v palestinski enklavi je izpostavil povečanje sredstev za Gazo na več kot 100 milijonov evrov ter podporo partnerjem na terenu, ki delijo hrano in vodo, vzdržujejo nujne zdravstvene storitve ter zagotavljajo osnovno higieno. Povedal je še, da je bilo za Gazo doslej izvedenih že 15 humanitarnih zračnih mostov EU.

Predstavniki političnih skupin socialistov in demokratov, Renew Europe, Zelenih in Levice so v razpravi pozdravili dogovor o izpustitvi talcev in humanitarnem premoru. Ob tem so poudarjali, da sta nujni trajnejša prekinitev ognja in izpustitev vseh talcev. Poslanci, ki so nastopili v imenu desnih skupin Evropske ljudske stranke, konservativcev in reformistov ter Identitete in demokracije pa so izpostavljali predvsem, da je gibanje Hamas teroristična organizacija in da ga je treba uničiti.

Več poslancev je bilo tudi kritičnih do neusklajenih stališč predstavnikov EU ob začetku vojne med Izraelom in Hamasom. Nekateri pa so pozvali k večji vlogi EU v bližnjevzhodnem konfliktu, ki da je nujna, če želi unija postati pomembna igralka na globalnem političnem odru.

Evropski poslanec Matjaž Nemec (S&D/SD) je ob razpravi pozdravil dogovor o izpustitvi talcev in humanitarnem premirju, ki mora po njegovem mnenju prerasti v trajnejšo mirno rešitev. "Na drugi strani pa napoved Izraela, da bo na severu Gaze nadaljeval boje, vliva določene dvome v zadnja diplomatska prizadevanja," je opozoril, kot so sporočili iz njegove pisarne.

Nemec je tudi pobudnik pisma predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, v katerem poziva komisijo, naj nemudoma presodi ravnanje izraelske vlade in v primeru kršitev meril vizumske liberalizacije takoj uvede vizume za izraelske državljane. Za pismo je zbral podporo več poslanskih kolegov.