Menu Item
Hamas ne namerava sodelovati v novem krogu pogajanj o prekinitvi ognja v Gazi, ki naj bi potekala v četrtek v Dohi. V Gazi število smrtnih žrtev še narašča, umrlo je že skoraj 40 tisoč ljudi. ZDA pa so v torek odobrile prodajo bojnih letal, raket, streliva in vojaških vozil Izraelu, vse skupaj znaša 20 milijard dolarjev, kar je dobrih 18 milijonov evrov.
Hamas je danes sporočil, da ne namerava sodelovati v novem krogu pogajanj o prekinitvi ognja v Gazi, ki naj bi potekala v četrtek v Dohi. Iz palestinskega gibanja so sporočili, da so zavezani obstoječemu predlogu, nova pogajanja pa bi po njihovem mnenju Izraelu omogočila postavljanje svežih pogojev in nadaljevanje napadov.
“Hamas je zavezan predlogu, ki mu je bil predstavljen 2. julija in ki temelji na resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov in govoru Joeja Bidna, gibanje pa je pripravljeno takoj začeti razpravo o mehanizmu za njegovo izvajanje,” je povedal visoki uradnik palestinskega gibanja Hamas in dodal, da nova pogajanja Izraelu omogočajo postavljanje novih pogojev in nadaljevanje napadov na Gazo.
ZDA so sicer pred tem izrazile pričakovanje, da bodo pogajanja potekala v četrtek v katarski prestolnici Doha, in da je dogovor o prekinitvi ognja še vedno mogoč. Ameriški medij Axios pa je poročal, da je državni sekretar ZDA Antony Blinken preložil potovanje na Bližnji vzhod, ki naj bi se začelo v torek, navaja tiskovna agencija Reuters.
Razmere na Bližnjem vzhodu so se zaostrile po uboju političnega vodje Hamasa Ismaila Hanije v Teheranu in enega najvišjih poveljnikov Hezbolaha Fuada Šukra v Bejrutu. Iran, ki za uboj Hanije krivi Izrael, je napovedal povračilne napade.
Kot je medtem v sredo sporočil visoki iranski predstavnik, bo Teheran skupaj z zavezniki, kot je libanonski Hezbolah, izvedel neposreden napad, če pogajanja o prekinitvi ognja v Gazi ne bodo uspela ali če bo menil, da Izrael zavlačuje pogajanja. Današnja odločitev Hamasa bi tako lahko vodila do napada Irana in s tem do nove eskalacije konflikta na Bližnjem vzhodu.
ZDA Izraelu prodale za 20 milijard dolarjev orožja
Vlada predsednika Bidna medtem nadaljuje s politiko neomajne podpore Izraelu v času, ko ta izvaja uničujočo ofenzivo v Gazi.
Po desetih mesecih vojne v Gazi in skoraj 40.000 potrjenih žrtev izraelskih napadov je nemalo zagovornikov človekovih pravic zaman upalo, da Američani ne bodo več podpirali Izraela.
State Department je v torek kongres seznanil z odločitvijo, da so odobrili prodajo 50 bojnih letal tipa f-15 Izraelu v vrednosti 18,82 milijarde dolarjev. Izraelska vojska bo ob tem prejela še 33.000 kosov streliva za tanke, do 50.000 kosov topniškega streliva, napredne letalske rakete in transportna vojaška vozila, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Skupna vrednost posla znaša 20 milijard dolarjev (18,2 milijarde evrov).
Prva letala iz svežnja bo Izrael prejel šele leta 2029, poleg njih pa bo dobil še pripadajočo opremo, vključno z radarjem. “Za nacionalni interes ZDA je ključnega pomena, da Izraelu pomagamo razviti in ohraniti močno samoobrambno zmogljivost,” je v izjavi zapisal State Department.
Ameriški kongres sicer teoretično lahko blokira prodajo orožja, a je to glede na stališča kongresnikov malo verjetno, obenem pa gre za zapleten postopek.
Številni zagovorniki človekovih pravic in tudi nekateri bolj levo usmerjeni člani Bidnove Demokratske stranke so upali, da bo odhajajoči predsednik izkoristil svoj vpliv na Izrael, da bi omejil ali ustavil vojno v Gazi.
Nov orožarski posel nakazuje, da za kaj takega v Washingtonu ni resnega interesa. Tudi v luči aktualnih groženj Irana ZDA potrjujejo svojo zavezanost obrambi Izraela z okrepljeno prisotnostjo mornarice v regiji.
Zavezanost nadaljnji podpori Izraelu so izrazili tudi v taboru podpredsednice in kandidatke demokratov na novembrskih predsedniških volitvah Kamale Harris.
Slovenija zgrožena zaradi izraelskega napada na šolo v Gazi
Izraelske sile so minulo soboto napadle šolo v Gazi, kar je Slovenija odločno obsodila. Umrlo je približno sto ljudi. To je zadnji v nizu izraelskih napadov na šole, ki od oktobra lani služijo kot zatočišča za prebivalce razdejane enklave.
Kot je povedal veleposlanik Samuel Žbogar na torkovem zasedanju Varnostnega sveta ZN o razmerah na Bližnjem vzhodu je Slovenija zgrožena zaradi vrste vojaških napadov na šole, a pred tem obsodil v Gazi vladajoče gibanje Hamas, ki da se “vgrajuje med civilno prebivalstvo v civilno infrastrukturo”.
“Hamas mora prenehati žrtvovati svoje palestinske sodržavljane in jih izpostavljati smrtni nevarnosti,” je dejal veleposlanik.
Podobnega mnenja kot Žbogar je bila ameriška veleposlanica Linda Thomas-Greenfield, ki je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi poročil o civilnih žrtvah napada, vendar dodala, da se pripadniki Hamasa še naprej zbirajo in delujejo v šolah brez oziranja na varnost civilistov.
“Izrael ima pravico preganjati Hamas. Izrael ima pravico, da se odzove na grožnje. Pomembno pa je, kako to stori. Večkrat in dosledno smo povedali, da mora Izrael sprejeti ukrepe za zmanjšanje škode za civiliste,” je dejala.
Izraelska vojska je v ponedeljek po poročanju španske tiskovne agencije EFE objavila posodobljen dokument z imeni in drugimi podatki o 31 domnevnih borcih Hamasa, ki naj bi bili ubiti v napadu. Izrael redno cilja civilne tarče s pojasnilom, da se tam skrivajo pripadniki Hamasa.
S posledicami sobotnega raketnega napada je Varnostni svet seznanila direktorica oddelka za financiranje in partnerstva v Uradu ZN za usklajevanje humanitarnih zadev Lisa Doughten.
V izraelskih napadih na osrednji in južni del Gaze je bilo danes ubitih najmanj 20 ljudi. Izraelska vojska trdi, da je v napadih na enklavo ubila več borcev Hamasa in uničila vojaško infrastrukturo. O izraelskih napadih in racijah poročajo tudi z zasedenega Zahodnega brega, kjer je bilo po navedbah lokalnih oblasti danes ubitih pet Palestincev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje