Menu Item
Po odločitvi gruzijskega premierja, da prestavijo začetek pristopnih pogajanj z Evropsko unijo vsaj do leta 2028, so izbruhnili nasilni protesti. Protestniki so metali goreče bakle in kričali "Rusi" in "Sužnji", policija pa je odgovorila z vodnim topom in solzivcem.
Po odločitvi vladajoče gruzijske stranke, da bo Tbilisi prekinil pristopna pogajanja z Evropsko unijo vsaj do leta 2028, se je že v četrtek zvečer pred parlamentom zbralo na tisoče protestnikov.
Razmere so ponoči eskalirale, protestniki pa so se spopadli s policijo. Po podatkih notranjega ministrstva so ranjeni trije policisti, med njimi sta dva hospitalizirana.
Policija jih je želela razgnati z vodnim topom in solzivcem. Nanje naj bi tudi streljala z gumijastimi naboji, jih več pretepla in aretirala. Protestniki pa so proti njej metali goreče bakle in kričali “Rusi” in “Sužnji”, piše Guardian. Protestnike so razgnali zgodaj zjutraj.
“Vlada napovedala vojno lastnemu ljudstvu”
Sinoči se je med protestnike (pričakovano) pomešala tudi proevropska predsednica države Salome Zarubašvili in vlado obtožila, da je izvedla ustavni udar.
“Danes je ta neobstoječa in nelegitimna vlada napovedala vojno lastnemu ljudstvu,” je dodala in sebe označila za edino “legitimno predstavnico države”.
Protesti so izbruhnili po odločitvi premierja Iraklija Kobahidze, da do konca leta 2028 na dnevni red ne bodo uvrstili vprašanja pridružitve EU. To je storil kmalu za tem, ko so evropski poslanci zavrnili izid oktobrskih parlamentarnih volitev v Gruziji zaradi domnevnih nepravilnosti in pozvali k ponovitvi volitev v roku enega leta. Bruselj je opozoril na nazadovanje demokracije v državi in Evropsko unijo pozval k uvedbi sankcij proti številnim gruzijskim politikom, tudi premierju. Gruzija je sicer status kandidatke za članstvo v EU uradno prejela decembra lani, a so voditelji članic junija letos ugotovili, da je proces njenega pridruževanja zaradi nazadovanja demokracije de facto zastal.
Povezovanje z Zahodom ali vračanje k Moskvi?
Odnosi med Gruzijo in Evropsko unijo (EU) so se v zadnjih mesecih močno skrhali, Bruselj namreč trdi, da se je vlada “zatekla k avtoritarnim ukrepom in sprejela proruska stališča”. Medtem vladajoča stranka Gruzijske sanje trdi, da ni prorusko usmerjena ter da se zavzema za demokracijo in povezovanje z Zahodom. Pravi, da se želi sčasoma pridružiti EU, vendar se je v zadnjih letih večkrat zapletla v diplomatske spore z Brusljem, hkrati pa je poglobila vezi s sosednjo Rusijo.
Tuji in domači kritiki menijo, da trenutna vlada Gruzijo potiska nazaj k Moskvi, od katere so se odcepili leta 1991. Rusija in Gruzija nimata uradnih diplomatskih odnosov od leta 2008, ko je v noči na 8. avgust 2008 gruzijska vojska silovito napadla prestolnico separatistične pokrajine Južna Osetija, že naslednji dan je tja prišlo 50.000 ruskih vojakov, pred katerimi je Gruzija klonila pet dni pozneje. A kaže, da se državi v zadnjem času znova zbližujeta.
Ruski predsednik Vladimir Putin je med obiskom v Kazahstanu pohvalil “pogum in značaj”, ki so ga po njegovih besedah pokazale gruzijske oblasti pri sprejetju zakona o tujih agentih. Zakon domači in tudi analitiki primerjajo z rusko zakonodajo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje