Menu Item
Sodišče v Hongkongu je na podlagi zakona o nacionalni varnosti na zaporno kazen obsodilo 45 prodemokratičnih aktivistov, pri čemer je Benny Tai dobil deset let, kar je najdaljša zaporna kazen na podlagi tega zakona doslej.
Benny Tai in Joshua Wong sta bila v skupini aktivistov in zakonodajalcev, ki so si nadeli ime Hongkong 47.
Tai, nekdanji profesor prava, je bil zaradi priprave načrta za neuradne primarne volitve obsojen na najdaljšo zaporno kazen desetih let. Po mnenju sodnikov je zagovarjal revolucijo. Wong je priznal krivdo, zato so mu kazen znižali za tretjino na štiri leta, vendar so sodniki ocenili, da “ni oseba dobrega značaja”. V času aretacij drugih članov skupine je bil Wong že v zaporu zaradi sodelovanja na protestih, poroča BBC.
Obsojeni so bili tudi drugi vidni predstavniki demokracije, med drugim Gwyneth Ho, nekdanja novinarka, ki je šla v politiko, ter nekdanja zakonodajalca Claudia Mo ter Leung Kvok Hung. Dobili so od štiri do sedem let zapora. Skupno je zaporno kazen prejelo 45 ljudi.
Sporni zakon o nacionalni varnosti
Sojenje je temeljilo na uporabi spornega zakona o nacionalni varnosti, ki ga je Kitajska uvedla v Hongkongu kmalu po prodemokratičnih protestih leta 2019.
Takrat so na ulicah Hongkonga več mesecev potekale demonstracije, v katerih je sodelovalo več sto tisoč ljudi. Protesti, ki jih je sprožil predlog vladne pogodbe, ki bi omogočil izročitev ljudi iz Hongkonga na celinsko Kitajsko, so hitro prerasli v širše zahteve po demokratičnih reformah.
Potem ko so se protesti zaradi pandemije covida umirili, so aktivisti iz skupine Hongkong 47 organizirali neuradne primarne volitve za zakonodajni svet, da bi okrepili opozicijo in lažje blokirali predloge propekinške vlade. Na primarnih volitvah julija 2020 je glasovalo več kot pol milijona Hongkonžanov.
To je vznemirilo Peking – aktiviste so obtožili poskusa strmoglavljenja vlade in jih v začetku leta 2021 aretirali. Na koncu sojenja so se sodniki strinjali z argumentom tožilstva, da bi načrt aktivistov sprožil ustavno krizo, še piše BBC.
Sojenje je vzbudilo veliko zanimanje prebivalcev Hongkonga, ki so že nekaj dni pred izrekom sodbe stali v vrsti pred sodiščem, da bi si zagotovili mesto na javni galeriji.
Opazovalci pravijo, da sta zakon o nacionalni varnosti in izid sojenja močno oslabila prodemokratično gibanje in pravno državo v mestu, Kitajski pa omogočila, da še utrdi svoj nadzor nad Hongkongom.
Odločitev sodišča so obsodili v Združenem kraljestvu, ki je z izjemo krajše japonske zasedbe vladalo Hongkongu od 1841 do predaje Kitajski leta 1997. Sekretarka zunanjega ministrstva Catherine West je dejala, da gre za pokazatelj, kako hongkonške oblasti uporabljajo zakon o nacionalni varnosti za kriminalizacijo političnih nasprotnikov. Podobno kritični so bili po izreku sodbe v Avstraliji, saj ima eden izmed obsojencev tudi avstralsko državljanstvo, ter v ZDA.
Peking je opozoril, da takšni odzivi Zahoda “zaničujejo in teptajo” vladavino prava. Kot je dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva za zunanje zadeve Lin Jian, pri tem zahodne države ignorirajo dejstvo, da tudi same koristijo pravne postopke za zaščito nacionalne varnosti.
Hongkong sicer temelji na političnem modelu “ena država, dva sistema”, v skladu s katerim se je kitajska oblast zavezala, da bo sistem v nekdanji britanski koloniji ostal nespremenjen 50 let po predaji. Sedemmilijonski Hongkong je po predaji v kitajske roke leta 1997 tako obdržal delno avtonomijo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!