V izraelskem napadu na Alep ubitih 36 sirskih vojakov, več deset ranjenih

Foto: PROFIMEDIA

V izraelskem zračnem napadu na sirsko provinco Alep je bilo danes ubitih 42 ljudi, med njimi 36 sirskih vojakov, več deset je ranjenih, je sporočil Sirski observatorij za človekove pravice. Napad se je zgodil v bližini mednarodnega letališča v Alepu, kjer naj bi bilo skladišče orožja v lasti libanonskega gibanja Hezbolah.

Po podatkih sirskega observatorija je bilo v izraelskih napadih v Alepu ob 36 sirskih vojakih tudi šest pripadnikov proiranskega gibanja Hezbolah, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot je še sporočila organizacija s sedežem v Londonu, so bili borci Hezbolaha ubiti v napadu na skladišče raket milice in na bližnji center za usposabljanje Hezbolaha na območju Džabrina blizu letališča Alep.

Sirska tiskovna agencija Sana je medtem ob navajanju sirske vojske poročala, da so bili v napadu zgodaj davi ubiti in ranjeni civilisti in vojaki, nastala je tudi gmotna škoda. Izraelska vojska se za AFP ni želela odzvati “na poročanja tujih medijev”.

Po navedbah sirskega observatorija je današnji napad terjal najvišji davek med sirskimi vojaki od začetka vojne med Izraelom in Hamasom, dodaja AFP. Observatorij je poročal tudi o napadih na tovarne zračne obrambe, ki jih nadzorujejo proiranske skupine drugod v provinci Alep.

Libanonska državna tiskovna agencija NNA pa je danes poročala, da je “napad sovražnega brezpilotnega letalnika zadel avtomobil” v Bazuriji v okrožju Tira na jugu Libanona, pri čemer je umrla najmanj ena oseba. Izraelska vojska trdi, da je bil v napadu ubit poveljnik Ali Abdel Hasan Naim, eden od vodilnih članov oboroženega šiitskega gibanja Hezbolah, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Izraelci ga med drugim obtožujejo načrtovanja raketnih napadov na izraelska ozemlja.

Izrael je od začetka državljanske vojne v Siriji leta 2011 izvedel več sto zračnih napadov na območje, kjer pa skuša predvsem onemogočiti dobavo orožja za Hezbolah. Število napadov se je okrepilo po začetku vojne s palestinskim islamističnim gibanjem Hamas na območju Gaze 7. oktobra lani.

Začasno pristanišče v Gazi že aprila?

Predsednik ZDA Joe Biden je 8. marca napovedal, da bo ameriška vojska skupaj s partnerji postavila plavajoči pristan ob obali Gaze, kjer so humanitarne razmere po več kot petih mesecih bombardiranja izraelskih sil in spopadov z borci palestinskega gibanja Hamas katastrofalne.

Po prvotnih napovedih naj bi bilo začasno pristanišče dokončano do 1. maja. “Zgodnejša namestitev pristanišča, ki ga gradi ameriška vojska, bo prispevala k povečanju humanitarne pomoči Gazi,” je ciprski predsednik Nikos Hristodulides po navedbah AFP povedal za ciprsko radijsko postajo RIK.

Gaza namreč nima lastnega pristanišča, primernega za večje ladje, Izrael pa blokira dostop do ozemlja palestinske enklave po morju, kopnem in zraku.

Pomoč za prebivalce Gaze je sicer marca po morju že dostavila španska humanitarna organizacija Open Arms v sodelovanju z ameriško World Central Kitchen, vendar je ta pošiljka z 200 tonami pomoči doslej edina, ki je po tej poti prispela v palestinsko enklavo.

Ladja Open Arms je takrat izplula iz ciprskega pristanišča Larnaka, ki je od Gaze oddaljeno zgolj okrog 400 kilometrov. V Larnaki je že več kot teden dni pripravljena še ena ladja s približno 500 tonami pomoči, vendar po navedbah ciprske vlade še ni mogla odpluti proti Gazi zaradi močnih vetrov in valovanja.

Dostave nujno potrebne humanitarne pomoči sicer v glavnem ovira Izrael, ki ga je Meddržavno sodišče (ICJ) v četrtek pozvalo, da mora brez odlašanja zagotoviti nujno pomoč prebivalcem Gaze. Ob tem je opozorilo na hudo lakoto v palestinski enklavi, ki je že skoraj pol leta tarča nenehnih izraelskih napadov.