Menu Item
Izraelska vojska je tudi minulo noč napadala cilje v Libanonu. V napadu so bili ubiti trije novinarji, poročajo libanonski mediji. Napad, ki ga Izrael še ni komentiral, je libanonski minister za informiranje Ziad Makari označil za vojni zločin. Kot je dejal, je v zgradbi v mestu Hasbaja, ki ne velja za območje pod nadzorom Hezbolaha, v času napada bivalo 18 novinarjev. Prav tako je Izrael ta teden znova napadel položaje misije Unifil. Ameriški zunanji minister Antony Blinken se je v Londonu zavzel za diplomatsko rešitev končanja izraelske ofenzive v Libanonu, a je ob tem izpostavil še nujnost dogovora o razorožitvi tamkajšnjega šiitskega gibanja Hezbolah.
Libanonski minister za informiranje Ziad Makari je na omrežju X zapisal, da je Izrael novinarje napadel med spanjem. Po njegovi oceni za atentat, ki ni naključen, temveč je plod natančnega opazovanja in načrtovanja izraelskih sil. “V zgradbi je bilo 18 novinarjev sedmih medijskih hiš. Zgodil se je vojni zločin,” je poudaril Makari.
Cilj izraelskega napada je bila po navedbah libanonskih medijev zgradba na jugovzhodu Libanona, kjer so bivali novinarji, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V času napada so bili v zgradbi med drugim sodelavci libanonske televizijske postaje Al Jadeed, Sky News Arabic in Al Jazeera English.
V napadu na zgradbo v mestu Hasbaja so bili ubiti inženir in snemalec libanonske proiranske televizije Al Mayadeen ter fotograf televizije Al Manar, ki jo vodi libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah. V napadu so bile po navedbah libanonskega ministrstva za zdravje ranjene še tri osebe.
Območje, na katerem se nahaja napadena zgradba, sicer ne sodi med tradicionalna oporišča Hezbolaha, poroča AFP. Televizija Al Mayadeen je po napadu sporočila, da so izraelske sile pred tem v sredo že napadle njihovo pisarno v Bejrutu.
Izraelska vojska je še pred prvo obletnico vojne v Gazi – ki jo spremljajo redni napadi tudi drugih palestinskih ozemelj – septembra okrepila zračne in kopenske napade na sosednji Libanon. Odločitev so utemeljili z navedbo, da želijo zavarovati izraelsko severno mejo pred skoraj vsakodnevnimi napadi Hezbolaha in s tem omogočiti vrnitev razseljenih ljudi na sever Izraela.
Po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje je bilo v izraelskih napadih v Libanonu ubitih najmanj 1580 ljudi. Odbor za zaščito novinarjev (CPJ) navaja, da je od začetka vojne med Izraelom in Hamasom oktobra lani, umrlo najmanj 128 novinarjev in medijskih delavcev v Gazi, na Zahodnem bregu, v Izraelu in Libanonu.
Znova tudi napadi na Unifil
Izraelski vojaki so v torek obstreljevali opazovalni stolp mirovne misije ZN v Libanonu (Unifil) blizu obmejne vasi Dajra, je v današnji izjavi sporočil Unifil. Skupno so ta teden zabeležili tri napade na pripadnike ali položaje misije, ni pa jasno, ali za vsemi stoji Izrael. Pripadniki Unifil kljub pritiskom ostajajo na položajih.
Pripadniki Unifila so se morali v torek umakniti z opazovalnega stolpa, da jih ne bi ustrelili, je sporočila mirovna misija ZN v Libanonu.
V treh primerih streljanja na položaje, ekipe in vozila Unifila, ki so jih zabeležili ta teden, ni bilo ranjenih ali smrtnih žrtev. Unifil kljub temu opozarja, da je varnostna situacija ob izraelsko-libanonski meji “izredno zahtevna”, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
“Mirovne sile od začetka oktobra opažajo spopade na terenu v številnih vaseh in mestih na jugu Libanona ali njihovi okolici, nadaljuje se raketno obstreljevanje iz Libanona ter močni letalski in topniški napadi iz Izraela,” so dodali v izjavi.
“Izraelska vojska je večkrat zahtevala, naj sile Unifil zapustijo svoje položaje […] in je ponekod namerno poškodovala opremo za snemanje, razsvetljavo in komunikacije,” so še sporočili pri mirovni misiji ZN v Libanonu.
Ob tem poudarjajo, da bodo pripadniki Unifil kljub vsem pritiskom ostali na svojih položajih in še naprej opravljali svoje dolžnosti. “Vse akterje opozarjamo, da se morajo izogibati dejanjem, ki ogrožajo pripadnike mirovnih sil ali civiliste,” so dodali.
Mirovna misija ZN na jugu Libanona (Unifil) je bila ustanovljena leta 1978, da bi nadzorovala umik izraelske vojske po prvi invaziji Libanona in vladi v Bejrutu pomagala vzpostaviti nadzor nad vsem ozemljem. Trenutno ima v Libanonu približno 10.000 vojakov iz 50 držav.
Blinken želi z diplomatsko rešitvijo končati izraelsko ofenzivo v Libanonu
Ameriški zunanji minister Antony Blinken se je danes zavzel za nujno ukrepanje pri iskanju diplomatske rešitve, ki bi končala izraelsko ofenzivo v Libanonu, a po srečanju z libanonskim premierjem Nadžibom Mikatijem v Londonu menil tudi, da bi bilo treba najprej doseči dogovor o razorožitvi tamkajšnjega šiitskega gibanja Hezbolah.
“Imamo občutek resne nujnosti pri doseganju diplomatske rešitve in celovitega uresničevanja resolucije Varnostnega sveta ZN 1701, tako da bo lahko prišlo do prave varnosti ob meji med Izraelom in Libanonom,” je novinarjem dejal Blinken in zagotovil, da intenzivno dela na tem.
Resolucija, ki jo je izpostavil, je bila potrjena leta 2006 in poziva k razorožitvi oboroženih skupin v Libanonu, ki ne predstavljajo nacionalne vojske, ter k umiku Izraela iz države. Gibanje Hezbolah, ki deluje s podporo Irana, ima namreč tako rekoč lastno vojsko.
V vmesnem času je pozval k zaščiti civilistov, ni pa od Izraela, ki se zanaša na diplomatsko in vojaško podporo ZDA, terjal prekinitve ognja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
ZDA sicer pozivajo k okrepitvi libanonskih oboroženih sil in krhke vlade v Bejrutu, da bi lahko prevzele nadzor nad varnostjo v državi in izrinile Hezbolah. Mikati je v Parizu v četrtek na to temo ob robu mednarodne konference v Parizu izjavil, da bi morala orožje nositi zgolj država oz. njena regularna vojska. Danes v Londonu še ni dajal izjav.
Blinken je v britansko prestolnico prispel po turneji v državah na Bližnjem vzhodu, kjer je v pogovorih izpostavljal prizadevanje za končanje vojne v Gazi. Blinken se je srečal tudi z jordanskim zunanjim ministrom Ajmanom Safadijem, ki je poudaril, da se mora agresija na Libanon nemudoma končati. “Nič ne upravičuje njenega nadaljevanja,” je dejal Safadi.
Spregovoril je tudi o dogajanju v Gazi, kjer Izrael po njegovih besedah izvaja etnično čiščenje. “Stojimo na robu regionalne vojne. Edina pot za rešitev regije je, da Izrael ustavi agresijo na Gazo, Libanon, preneha z enostranskimi, nezakonitimi ukrepi na Zahodnem bregu, ki prav tako potiskajo situacijo v prepad,” je dodal.
Blinken je pohvalil Jordanijo za njeno vodstveno vlogo v trenutnih razmerah, zlasti pri delu za dostavo humanitarne pomoči v palestinsko enklavo.
Slovenija namenja milijon evrov za humanitarno pomoč Libanonu
Slovenija je v četrtek na konferenci za podporo prebivalstvu in suverenosti Libanona, ki jo je organizirala Francija, napovedala dodatno humanitarno pomoč v višini milijona evrov, so sporočili na ministrstvu za zunanje zadeve. Dodali so, da Slovenija poziva k takojšnjemu premirju in spoštovanju mednarodnega prava.
Slovenija se je z napovedjo donacije pridružila številnim državam na četrtkovi mednarodni konferenci v Parizu za podporo Libanonu, na kateri so zbrali dobrih 740 milijonov evrov za humanitarno pomoč in nekaj več kot 185 milijonov evrov za podporo libanonski vojski.
Cilj konference je bil zbrati pol milijarde evrov pomoči za Libanon, kjer že več kot en mesec potekajo okrepljeni spopadi med izraelsko vojsko in tamkajšnjim šiitskim gibanjem Hezbolah. Francija je obljubila 100 milijonov, Nemčija 96 milijonov, Velika Britanija pa najmanj 18,5 milijona evrov pomoči.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je ob tem poudaril, da se mora vojna v Libanonu čim prej končati. Poleg humanitarne pomoči je napovedal prispevek Francije k opremljanju libanonske vojske, ki naj bi ji s tem pomagali ponovno vzpostaviti nadzor nad jugom države.
Pomoč libanonski vojski so napovedali tudi v Bruslju. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je na konferenci, na kateri je sodelovalo okoli 70 vladnih delegacij in 15 mednarodnih organizacij, dejal, da ji bo Bruselj letos namenil 20, prihodnje leto pa 40 milijonov evrov.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!