V javnost prišli zaupni dokumenti: kako so politiki na skrivaj pomagali Uberju

David Swanson/REUTERS

V javnost je prišlo več kot 124.000 dokumentov, ki razkrivajo, kako je med letoma 2013 in 2017 podjetje Uber lobiralo pri vodilnih evropskih politikih, da bi prilagodili zakone v njegovo korist, in kako se je izogibalo organom pregona.

Več kot 124.000 dokumentov, ki vključujejo 83.000 elektronskih sporočil in več tisoč drugih dokumentov, razkriva, kako je delovala platforma za prevoze Uber, kako si je z vprašljivimi oziroma neetičnimi praksami utirala pot v evropskem prostoru, ob tem pa se spretno izogibala predpisom. Dokumenti so bili posredovani Guardianu, prav tako Mednarodnemu konzorciju preiskovalnih novinarjev (ICIJ) in številnim drugim medijem, in vsebujejo zapiske, predstavitve, elektronsko pošto, SMS in pogovore prek aplikacije WhatsApp med takratnim vodstvom podjetja iz Silicijeve doline.

Uber je letno za lobiranje in premeteno oglaševanje namenil 90 milijonov dolarjev (slabih 89 milijonov evrov), nagovarjal oziroma lobiral pa je pri politikih, ki so bili naklonjeni novi platformi. Podporo je skušal pridobiti z diskretnim dvorjenjem premierjem, predsednikom, milijarderjem, oligarhom in medijskim baronom.

Zelo prijateljski odnos je takratni šef Uberja Travis Kalanick razvil z zdajšnjim francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, ki je leta 2014 postal gospodarski minister. Pariz je bilo prvo evropsko mesto, kamor se je širil Uber. Čeprav so mu tamkajšnji taksisti močno nasprotovali, je Macron Kalanicku obljubil, da bo spremenil zakone v korist Uberja. Sestala sta se vsaj štirikrat, čeprav je bila javnost seznanjena le z enim obiskom. V enem od sporočil je Uber Macronu sporočil, da mu izjemno hvaležen in da takšna odprtost ni nekaj običajnega v vladno-industrijskih odnosih. Uberjev lobist Mark MacGann je srečanje z Macronom opisal kot “spektakularnega” in dodal: “Kmalu bomo plesali.”

V Franciji je leta 2014 taksiste razburila predvsem storitev UberPop, ki je omogočala prevoze tudi voznikom brez licence po precej nižjih cenah. Sodišče je storitev prepovedalo, Uber pa je na drugi strani izpodbijal zakon.

Macron obljubil pomoč

Čeprav Macron v UberPopu ni videl potenciala, se je strinjal, da bo sodeloval s podjetjem pri preoblikovanju francoskih zakonov. “Uber bo zagotovil osnutek regulativnega okvira za souporabo prevozov. Povezali bomo svoje ekipe in pripravili uresničljiv predlog, ki bi lahko postal uradni okvir v Franciji,” je vsebina elektronskega sporočila, ki ga je Kalanick poslal Macronu. Ta je en teden po nasilnih protestih 25. junija 2015 Kalanicku obljubil pomoč.

“Naslednji teden bom zbral vse, da pripravimo reformo in spremenimo zakon,” je zapisal Macron, Uber pa je istega dne prekinil storitev UberPop v Franciji, poroča BBC. Čez nekaj mesecev je Macron podpisal odlok, ki je omilil zahteve za licenciranje voznikov Uberja. Obseg odnosa zdajšnjega predsednika Francije s kontroverznim ameriškim podjetjem, ki je delovalo v nasprotju s francosko zakonodajo, do zdaj ni bil razkrit javnosti.

Po številnih tožbah, obtožbah spolnega nadlegovanja in drugih škandalih je moral Kalanick leta 2017 zapustiti Uber.

Lobirala za Uber, še preden je zapustila komisarski položaj

Datoteke razkrivajo tudi, da je bila Ubeju izjemno naklonjena nekdanja evropska komisarka za konkurenco Neelie Kroes, ki se je še pred koncem mandata dogovarjala za prestop k Uberju, ob tem pa na skrivaj lobirala zanj. S tem bi lahko po poročanju BBC tudi kršila etični kodeks EU.

Pravila EU določajo, da za komisarje po koncu svoje funkcije velja 18-mesečno obdobje, v katerem morajo morebitno novo zaposlitev odobriti na komisiji.

Kroes je nadzirala evropsko digitalno politiko in je bila trn v peti številnim tehnološkim velikanom. Med drugim je vodila pregon proti Microsoftu in Intelu, ki so ju doletele ogromne kazni, vendar očitno ni bila tako stroga do vseh. Kot razkrivajo Uberjevi dokumenti, je lobirala na Nizozemskem, tudi pri premierju Marku Rutteju. Po koncu opravljanja funkcije je Kroes pisala etičnemu odboru komisije in prosila za dovoljenje, da bi se še pred potekom 18-mesečnega roka pridružila svetovalnemu odboru Uberja, vendar so njeno prošnjo zavrnili. Kot poroča BBC, ki se je pogovarjal s profesorjev prava Albertom Alemanno, je Kroes “očitno kršila” pravila.

Zaposlenim svetovali, kaj si morajo namestiti na računalnik

Prva analiza dokumentov je pregledala tudi nekatera interna sporočila v podjetju. Komunikacija znotraj Uberja razkriva, da so vodilni zaposlenim svetovali uporabo “kill switcha” (orodja, ki preprečuje dostop do podatkov, op. a.) na svojih računalnikih, da bi oblastem preprečili preiskovanje poslovnih praks podjetja. V enem od sporočil je zaposleni prijatelju napisal, da so “pirati”, nekdanji vodja globalnih komunikacij Nairi Hourdajian pa je dejal, da imajo včasih težave, ker so preprosto nezakoniti, poroča Guardian.

Uber je v izjavi za javnost zapisal, da ne bodo iskali izgovorov za pretekla dejanja in vedenje nekdanjih zaposlenih, ki “očitno niso v skladu z našimi sedanjimi vrednotami”. “Namesto tega prosimo javnost, naj nas sodi po tem, kar smo storili v zadnjih petih letih in kaj bomo storili v prihodnje,” je dejala Jill Hazelbaker, podpredsednica za trženja in odnose z javnostjo v Uberju.