V Južni Koreji odmeva zarota nekdanjega predsednika: "Lahko bi sprožil vojno"

Južnokorejski tožilci trdijo, da je nekdanji predsednik Jun Suk Jeol ob pomoči še dveh visokih obrambnih funkcionarjev zasnoval skrivni načrt za izzivanje Severne Koreje s pošiljanjem dronov v osrčje Pjongjanga. Cilj provokacij naj bi bil, kot navajajo, izzvati vojaški odziv Kim Džong Una, ki bi upravičil uvedbo izrednih razmer v državi.

Nove podrobnosti domnevne zarote, ki naj bi potekala pred spodletelim poskusom razglasitve izrednih razmer decembra lani, temeljijo na zapiskih, najdenih na telefonu visokega obrambnega uradnika, piše CNN.

Tožilci so v ponedeljek objavili dokaze, ki, kot kaže, potrjujejo prejšnje trditve Severne Koreje, da je Južna Korej oktobra lani pošiljala prikrita brezpilotna letala, ki so nad severnokorejsko ozemlje odmetavali protirežimske letake. Ti so tedaj zaostrili napetosti na Korejskem polotoku in izzvali redek in ognjevit odziv Kim Džong Una.

Severna Koreja je napovedala prekinitev vseh cestnih in železniških povezav z južno sosedo, blokirali so južno mejo in utrdili območje na svoji strani. Nekaj tednov kasneje je Jun Suk razglasil vojno stanje, z utemeljitvijo, da mora zaščititi liberalno Južno Korejo pred "komunističnimi silami Severne Koreje". Odlok je bil razveljavljen v nekaj urah, ko so južnokorejski poslanci predrli mimo vojakov in glasovali proti njemu, kar je bil prvi korak v procesu političnega obračuna z Junom, ki se zdaj odvija na sodišču.

Nova obtožnica, vložena v ponedeljek, namreč dodatno zapleta Junov pravni položaj, vključno s sojenjem zaradi domnevnega poskusa vstaje. Jun sicer zanika, da je ukazal polete dronov, da bi izzval Severno Korejo in da je poskušal izvesti upor. Prav tako zanika, da bi skušal izvesti državni udar z razglasitvijo vojnega stanja.

Eden izmed njegovih odvetnikov Ju Jeong-hva je obtožnico označil za "enostranski pregon", ki "poleg tega, da je absurden, ne spoštuje niti temeljnih načel pravne logike".

Po drugi strani pa je tiskovna predstavnica tožilstva Park Ji-Joug izjavila, da so bili tožilci nad odkritjem "zgroženi". V ponedeljek so namreč objavili zapiske, ki po njihovih navedbah podpirajo njihove trditve.

Droni nad Kimovo rezidenco

Obtožbe segajo v lanski oktober, ko so severnokorejski državni mediji poročali o kršitvah zračnega prostora Pjongjanga. Korejska centralna tiskovna agencija (KCNA) je objavila fotografije drona, zagozdenega v drevesu, ter posnetke brezpilotnega letala, ki naj bi nizko letel nad rezidenco severnokorejskega voditelja.

Severnokorejski analitiki so ga prepoznali kot južnokorejsko vojaško letalo.

Upokojeni general Kim Bjung-ju, zdaj poslanec vladajoče Demokratske stranke, je julija za CNN povedal, da je podrobnosti o poletih dobil od žvižgačev iz južnokorejske enote za brezpilotne operacije. Po njegovih besedah so se poleti zgodili vsaj trikrat v oktobru in novembru 2024. "Domneva se, da je bil namen pošiljanja brezpilotnih letal v srce Severne Koreje in odmetavanja letakov, kritičnih do Kim Jong Una, izzvati vojaški odziv Severne Koreje" je dejal južnokorejski poslanec.

"Bilo je, kot da bi jim držal nož pod vratom," je dodal in zaključil, da bi to pomenilo vojno s severno sosedo. Kasneje je tudi Kimova sestra Kim Jo Džong obsodila vdore v severnokorejski zračni prostor in opozorila pred "hudimi posledicami".

Po neuspešnem poskusu razglasitve vojnega stanja so južnokorejski poslanci zdaj vladajoče Demokratske stranke zahtevali preiskavo obtožb, da je nekdanji predsednik skušal sprožiti nacionalno varnostno krizo.

Po prevzemu oblasti so sprejeli zakon o imenovanju neodvisnega tožilca, ki je v ponedeljek razkril zapiske, ki naj bi dokazovali tajne razprave o Junovih načrtih za provociranje Severne Koreje.

Šokantna vsebina zapiskov

Zapiski, najdeni na telefonu nekdanjega poveljnika protiobveščevalne službe Jo In-hjonga, po navedbah tožilcev vsebujejo sklice na ustvarjanje "nestabilnih razmer".

"Moramo najti in izkoristiti priložnost, ki se ponuja enkrat v življenju in ki lahko prinese kratkoročne učinke. Da bi to dosegli, moramo ustvariti nestabilno situacijo ali izkoristiti že nastalo priložnost," piše v enem od zapiskov z dne 18. oktobra lani.

Drugi zapis omenja "ciljanje krajev, kjer Severna Koreja lahko izgubi obraz do te mere, da čuti, da nima druge izbire, kot da odgovori", pri čemer kot možne lokacije navaja glavno mesto, jedrske objekte in Kimovi rezidenci v Samjiyonu in Wonsanu.

Zapisek z dne 5. novembra dodaja: "sovražnikovo dejanje mora priti najprej ... Obstajati mora vojno stanje ... Ustvarite sovražnikove pogoje ... moramo čakati na odločilno priložnost."

Poslanec Kim Bjung-ju, upokojeni general, je dejal, da ga je presenetilo, da severnokorejski voditelj ni odredil povračilnih ukrepov po domnevnem pojavu južnokorejskih dronov nad prestolnico.

"Z današnjega vidika je bila za Južno Korejo to božja sreča, da se Sever ni odločil za vojaško provokacijo in je ostal le pri retoričnih grožnjah," je dejal. "Če bi se Sever odločil za vojaški odziv v tistih razmerah, bi lahko to preraslo v lokaliziran spopad."

Po njegovih besedah je mogoče, da se je Kim vzdržal ukrepanja tudi zato, ker je Severna Koreja v tistem času poslala več kot 10.000 vojakov v Rusijo kot bojne sile v vojni proti Ukrajini.

"Verjetno Severna Koreja ni mogla vzdrževati dveh front hkrati, saj bi to povzročilo pomembno vrzel v bojnem potencialu."

Razočaran voditelj

Jun in njegova nekdanja obrambna uradnika so obtoženi škodovanja interesom države, pomoči sovražniku in zlorabe oblasti. Vsi trije že stojijo pred sodiščem zaradi obtožb o vstaji, povezanih z razglasitvijo vojnega stanja.

Južnokorejska vojska se zaradi potekajočih pravnih postopkov še ni odzvala na preiskavo ali obtožnico. CNN je stopil v stik z odvetniki obtoženih uradnikov, po poročanju lokalnih medijev pa naj bi eden izmed njiju izjavil, da globoko obžaluje, ker ni izpodbijal Junovega ukaza.

Jun, sicer zaprisežen konservativec, je vedno zagovarjal oster odnos do Severne Koreje. Po tesni zmagi na predsedniških volitvah leta 2022, njegova stranka nikoli ni imela večine v parlamentu in je težko uresničevala svojo zakonodajno agendo, kar je bilo vir stalnega nezadovoljstva njegove vlade – konec lanskega leta pa je to nezadovoljstvo izbruhnilo.

Po teh domnevnih provokacijah je Jun 3. decembra 2024 v poznem večernem televizijskem nagovoru razglasil izredne razmere, češ da v opoziciji obstajajo "protidržavne sile", ki simpatizirajo s Severno Korejo.

Sledili so kaotični prizori, ki so jih prenašali v živo: oboroženi vojaki so se s helikopterji spustili na stavbo parlamenta in poskušali vdreti v dvorano. Šokirani in ogorčeni državljani ter osebje parlamenta so zabarikadirali vhode in skušali zadržati vojake – vse skupaj je bilo predvajano v živo po televiziji.

Čeprav so poslanci uspeli prebiti obroč vojakov in glasovati za razveljavitev odloka, so Junova dejanja sprožila množične proteste, pravne izzive in na koncu njegov odstavitveni postopek.

Analitiki opozarjajo, da bi lahko pošiljanje brezpilotnih letal v Severno Korejo razumeli kot vojno dejanje, ki bi lahko sprožilo vojaški odziv in celo vojno. Korejski polotok je namreč razdeljen vse od brutalne vojne med Severno in Južno Korejo, ki se je leta 1953 končala le s premirjem, ne pa z mirovnim sporazumom. Od takrat so odnosi med državama ves čas napeti.

"Vemo, da Severna Koreja ves čas krši premirje, a za to ni politično odgovorna," je dejal Victor Cha, predsedujoči za Korejo pri Centru za strateške in mednarodne študije (CSIS). "V demokraciji, kot je Južna Koreja, pa se za taka dejanja terja politična odgovornost," je zaključil.