V Južni Koreji zahtevajo nalog za aretacijo nekdanjega predsednika države

Južnokorejski preiskovalci zahtevajo izdajo naloga za aretacijo nekdanjega predsednika države Jun Suk Jeola, ker se ni udeležil zaslišanj v povezavi z razglasitvijo vojnega stanja v državi v začetku meseca. "Skupni preiskovalni štab je pri zahodnem okrožnem sodišču v Seulu vložil zahtevo za izdajo naloga za aretacijo predsednika Jun Suk Jeola," so v izjavi sporočili preiskovalci.
Zahteva preiskovalcev je prvi poskus pridržanja predsednika v ustavni zgodovini države. Juna, nekdanjega tožilca, so trikrat pozvali na zaslišanje, vendar se ni zglasil niti do roka, ki se je iztekel v nedeljo. Junovo dejanje je Južno Korejo pahnilo v najhujšo politično krizo v zadnjih desetletjih. Trenutno državo vodi že drugi vršilec dolžnosti predsednika, nekdanji finančni minister Čoj Sang Mok.

Poslanci so Juna odstavili 14. decembra, nato je ustavno sodišče dva dni pozneje začelo postopek njegove razrešitve, ki ga mora končati v 180 dnevih. V primeru potrditve v Južni Koreji sledijo nove volitve. Na devetčlanskem ustavnem sodišču, ki je trenutno v postopku odločanja o njegovi razrešitvi, so trenutno nezasedena tri mesta. Sodišče sicer lahko sprejme odločitev s šestimi obstoječimi člani, vendar pa trenutna sestava omogoča zavrnitev Junove odstavitve z le enim glasom proti.

Vodja konservativne Ljudske stranke (PPP) je med drugim obtožen upora, za kar mu grozita tudi dosmrtni zapor ali celo smrtna kazen. Preiskujejo ga tožilci in skupina preiskovalcev, ki jo sestavljajo predstavniki policije, ministrstva za obrambo in uradniki za boj proti korupciji. V 10-stranskem poročilu tožilstva, ki ga je pridobila AFP, piše, da je Jun pooblastil vojsko, da po potrebi uporabi orožje za vstop v parlament med njegovo uvedbo vojnega stanja, ki je bila sicer neuspešna in kratkotrajna.

Junov odvetnik Jun Kab Keun je v odzivu navedbe iz poročila zavrnil in dejal, da gre za "enostransko poročilo, ki ne ustreza niti objektivnim okoliščinam niti zdravi pameti".

Poročilo med drugim tudi navaja, da obstajajo dokazi, da se je Jun že marca z višjimi vojaškimi uradniki pogovarjal o razglasitvi vojnega stanja, kar je nato storil 3. decembra med nenapovedanim televizijskim nagovorom.