V katerem mestu na svetu je gneča na cesti največja in kam se uvršča Ljubljana?

Foto: N1 (Fotografija je simbolična)

Spletna stran TomTom traffic je objavila najnovejši indeks prometa. V analizi za lansko leto so preučili 387 svetovnih mest. V katerem mestu na svetu promet teče najpočasneje in na katerem mestu se je znašla Ljubljana?

Spletna stran TomTom traffic je objavila najnovejši indeks prometa v svetovnih mestih. V raziskavi so vključeni dejavniki, kot so zastoji, povprečni čas potovanja, vpliv prometnih konic in vpliv zastojev na okolje. Sledi tudi stroškom vožnje, ki v svetu, ki ga pestijo naraščajoči življenjski stroški, postaja pomemben dejavnik za mnoge voznike, poroča N1 Beograd.

Katera mesta imajo največ gneče?

Po podatkih spletne strani London ostaja na neslavnem prvem mestu in je tako še vedno najpočasnejše mesto. Povprečni čas potovanja za običajno 10-kilometrsko pot v mestu je bil leta 2023 37 minut in 20 sekund. To je ena minuta več kot leta 2022 in skoraj dve minuti več kot leta 2021. Trend tako kaže na počasno, a vztrajno vrnitev k trendu naraščanja prometa pred pandemijo.

Situacija za povprečnega voznika, ki v času jutranje in večerne konice prevozi 10 kilometrov, je še slabša. Ti vozniki v avtomobilu vsakodnevno preživijo eno uro in 28 minut, pri čemer vsak dan izgubijo približno 38 minut zaradi dodatnega prometa ob konicah.

Tudi v Dublinu, Torontu, Milanu in Limi zastoji

Dublin, Toronto, Milano in Lima so na drugem, tretjem, četrtem in petem mestu glede na povprečni čas, potreben za 10 kilometrov vožnje skozi mesto. V Dublinu vozniki v povprečju porabijo 29 minut in 30 sekund. V Torontu za isto pot porabijo 29 minut. V Milanu nekoliko manj, in sicer 28 minut in 50 sekund, v perujskem glavnem mestu Lima pa 28 minut in 30 sekund. V teh štirih mestih vozniki v povprečju izgubijo eno minuto na vsak prevožen kilometer.

Ni pa promet izziv le v omenjenih mestih. Letošnji indeks namreč vključuje 80 mest z vsega sveta, kjer vozniki za 10-kilometrsko pot porabijo 20 minut. Primerjava povprečnega časa je sicer dobro izhodišče za razumevanje prometa v svetovnem merilu. Da pa bi razumeli vpliv, ki ga ima promet v posameznem mestu, je potreben podrobnejši pregled.

London na primer; čeprav je prometno najpočasnejše mesto na svetu, je tudi najpočasnejše mesto v času, ko promet poteka tekoče (v pogojih prostega pretoka, ko so potovalni časi najkrajši, na primer sredi noči). V optimalnih pogojih vozniki v Londonu za 10-kilometrsko pot še vedno potrebujejo približno 25 minut. Z drugimi besedami – promet voznike v Londonu v povprečju stane več kot 12 minut na vsakih 10 kilometrov.

Vendar pa velja poudariti, da se v nekaterih velikih mestih z dolgim potovalnim časom ne soočajo vsi vozniki. Na Japonskem se voznikom godi veliko bolje. V prestolnici Tokio bo 10-kilometrska vožnja v optimalnem prometu trajala približno 18 minut in pol. Ob upoštevanju zgoščenega prometa bi ista vožnja trajalo 23 minut in 40 sekund, kar je celo 10 sekund manj kot leta 2022. Vozniki zaradi prometnih zastojev tako izgubijo le šest minut – polovico manj kot v Londonu, še piše N1 Beograd.

Kako pa je z Ljubljano?

Naše glavno mesto se na prometnem indeksu uvršča na 259. mesto, vozniki pa za pot, dolgo 10 kilometrov, v središču Ljubljane v povprečju porabijo 14 minut in 20 sekund, kar je v povprečju 40 sekund več kot leto poprej. Za 10-kilometrsko pot v širši okolici Ljubljane pa v povprečju 13 minut in 30 sekund ter se v tem merilu uvrščamo na 231. mesto. Lani se je potovalni čas v širši okolici Ljubljane v povprečju podaljšal za 30 sekund.

V času jutranje prometne konice se potovalni čas v Ljubljani in njeni okolici podaljša za 5 minut, v času večerne pa 8 minut. Ljubljančani so v lanskem letu porabili dodatnih 48 ur za vožnje v času prometnih konic, kar je 8 ur in 20 minut več kot leta 2022. Podjetje je izračunalo tudi, kdaj bodo vozniki v Ljubljani skoraj gotovo obtičali v koloni pločevine. To je petek med 15. in 16. uro, povprečna hitrost je 31 kilometrov na uro.

Velja sicer poudariti, da se slovenska prestolnica v zadnjem času duši v prometnih zamaških, najhuje pa ob jutranjih konicah in v popoldanskem času, ko so prometni kaosi postali že stalnica.