Menu Item
V izraelskem napadu je umrl politični vodja skrajnega gibanja Hamas Ismail Hanije, izjavo gibanja Hamas povzema več tujih medijev. Hanije je umrl v svoji rezidenci v Teheranu, je sporočila iranska revolucionarna garda, ki dogodek še preiskuje. Visoki predstavniki gibanja Hamas so napad označili za strahopetno dejanje. Iranski vrhovni vodja Ali Hamenej je Izraelu zagrozil z maščevanjem.
Politični vodja gibanja Hamas Ismail Hanije se je v torek v Iranu udeležil slovesnosti ob prisegi novega predsednika.
V sredo zjutraj pa je bila njegova rezidenca v iranski prestolnici tarča napada, je prva sporočila iranska revolucionarna garda. “Danes zgodaj zjutraj je bila rezidenca Ismaila Hanije v Teheranu tarča napada,” so sporočili, kasneje pa pojasnili še, da ga je v njegovi sobi zadela raketa. Poleg Hanija je umrl tudi eden izmed njegovih telesnih stražarjev. V izjavi so dodali, da vzrok napada preiskujejo, izsledke naj bi objavili še danes, povzema Reuters.
Smrt vodje Hamasa so kasneje v izjavi potrdili tudi v gibanju. Dodali so, da je šlo za izraelski napad, poroča CNN. Visoki predstavniki Hamasa so napad označili za “strahopetno dejanje” in dejali, da Hanije “ni umrl zaman”. Visoki predstavnik Hamasa Musa Abu Marzuk je kmalu zatem napovedal, da se bo gibanje odzvalo na umor vodje.
Izraelska vojska smrti Hanije ni želela komentirati, tudi poroča ameriški medij.
Iranski vrhovni vodja Hamenej zagrozil Izraelu z maščevanjem
Na smrt Hanije so se ostro odzvali v Iranu. Vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, je v odzivu dejal, da je maščevanje Izraelu za njegovo smrt dolžnost Teherana. Dodal je še, da je Izrael s tem dejanjem ponudil razloge za “ostro kazen”.
“Zločinski sionistični režim je umoril našega gosta v naši hiši,” je Hamenej sporočil na svoji spletni strani. “Sledila bo huda kazen,” je opozoril. Vlada v Teheranu je po smrti Hanije v državi razglasila tridnevno žalovanje, poročajo tuje tiskovne agencije. V iranski prestolnici naj bi v četrtek potekala tudi pogrebna slovesnost za Hanijo, nato pa bodo njegove posmrtne ostanke še isti dan prepeljali v Katar, kjer bo v petek pokopan v prestolnici Doha, je danes po navedbah francoske tiskovne agencije AFP sporočilo gibanje Hamas.
Po atentatu je Teheran sklical tudi nujno sejo sveta za nacionalno varnost, da bi razpravljali o možnih odzivih Irana.
Teheran je s prstom med drugim pokazal tudi na Washington, češ da je ameriško zavezništvo z Izraelom posredno sokrivo za smrt Hanije.
Washington zanikal vpletenost v smrt Hanije
Državni sekretar ZDA Antony Blinken je po smrti Hanije dejal, da ne bo ugibal o morebitnem vplivu tega dejanja, ob tem pa poudaril pomen nadaljnjih prizadevanj za prekinitev ognja v Gazi. Katar, ki je ob ZDA in Egiptu posredoval v pogajanjih, je izrazil dvom v nadaljevanje tega procesa.
“Najbolj pomembno je še vedno to, da dosežemo prekinitev ognja v Gazi,” je Blinken po navedbah britanskega BBC in francoske tiskovne agencije AFP dejal ob robu foruma v Singapurju. Ob tem je zanikal, da bi bil Washington udeležen v atentatu na Hanijo, ali da bi bili o tem obveščeni.
“Vse od začetka si prizadevamo, da bi preprečili širjenje konflikta, bodisi na severu z Libanonom in Hezbolahom, bodisi ob Rdečem morju s hutijevci, bodisi v Iranu, Siriji, Iraku in še bi lahko naštevali,” je dodal Blinken in ocenil, da je ključ do tega prav prekinitev ognja v Gazi.
Kdo je Ismail Hanije
Ismail Hanije, ki je bil po navedbah Hamasa in iranske revolucionarne garde davi ubit v napadu, je bil dolgoletni vodja gibanja Hamas.
62-letnik se je rodil v begunskem taborišču blizu mesta Gaza, gibanju pa se je pridružil ob koncu 80. let prejšnjega stoletja. Ko je Hamas čez leta pridobival moč in prepoznavnost, je rastel tudi položaj Hanije. Leta 2004 je postal član tajnega ‘kolektivnega vodstva’, leta 2006 pa so ga imenovali za predsednika vlade Palestinske uprave.
Leta 2017 se je povzpel na čelo političnega voditelja gibanja Hamas, ZDA pa so ga kmalu zatem označile za “posebej označenega globalnega terorista”, poroča CNN. Od takrat je kot vodja gibanja večkrat sodeloval v mirovnih pogajanjih in pogovorih, med drugim z ameriškim predsednikom Jimmyjem Carterjem, srečal se je tudi s številnimi drugimi svetovnimi voditelji.
Po napadu Hamasa na Izrael lanskega oktobra, je v napadih Izraela izgubil tri sinove in štiri vnuke. Ob smrti družinskih članov je zatrdil, da njihove smrti ne bodo vplivale na pogajanja o prekinitvi ognja med Hamasom in Izraelom. Po ocenah CNN je bil Hanije eden izmed ključnih sogovornikov pri dogovorih o prekinitvi ognja in izmenjavi talcev. “Njegov umor bo pomembno vplival na pogajanja,” ocenjuje zunanjepolitični analitik CNN Barak Ravid.
Odzivi na njegovo smrt
Palestinski predsednik Mahmoud Abbas je po poročanju CNN enemu od vodij in ustanoviteljev Hamasa Khaledu Meshaalu že izrazil globoko sožalje.
Katar, ki je nudil zatočišče političnemu vodstvu Hamasa, med drugim Haniji, in je posredoval v pogajanjih o prekinitvi ognja v Gazi, je ostro obsodil njegov uboj. Zunanje ministrstvo v Dohi je opozorilo, da smrt Hanije predstavlja nevarno stopnjevanje ter bo vodilo do “zdrsa regije v kaos in spodkopalo možnosti za mir”.
Tiskovni predstavnik visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Peter Stano je izpostavil, da Evropska unija načeloma zavrača izvensodne usmrtitve in podpira pravno državo, tudi v okviru mednarodnega kazenskega pravosodja. Spomnil pa je, da so EU in drugi partnerji uvrstili Hamas na seznam terorističnih organizacij in da je glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) za Hanijo zahteval izdajo naloga za aretacijo zaradi obtožb o vojnih zločinih. Ob tem je izpostavil, da “nobena država niti narod ne bodo imeli koristi od novega zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu”.
Turško zunanje ministrstvo je uboj Hanije, ki ga je pripisalo Izraelu, v izjavi obsodilo kot “sramoten atentat, katerega namen je tudi razširiti vojno v Gazi regionalno”. Vlada izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja je še enkrat pokazala, da nima namena doseči miru, je dodalo. “Če mednarodna skupnost ne bo sprejela ukrepov za zaustavitev Izraela, se bo naša regija soočila z veliko večjimi konflikti,” so še sporočili v Ankari.
Rusija je uboj vodje Hamasa obsodila kot “nesprejemljiv politični atentat”, ki bo povzročil nadaljnje stopnjevanje napetosti, je dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Mihail Bogdanov. Podpredsednik zgornjega doma ruskega parlamenta Konstantin Kosačev pa je dejal, da pričakuje “nenadno stopnjevanje medsebojnega sovraštva na Bližnjem vzhodu”.
Kitajska pa je sporočila, da obsoja atentat na Hanijo in opozorila, da bi to lahko povzročilo “nadaljnjo nestabilnost” v regiji. “Zelo smo zaskrbljeni zaradi incidenta ter odločno nasprotujemo in obsojamo atentat,” je dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Lin Jian.
V Izraelu so medtem nekateri skrajno nacionalistični člani vlade pozdravili novico o smrti Hanije. “Smrt Hanije bo naredila svet malo boljši,” je na družbenem omrežju X zapisal Amihaj Elijahu, minister za kulturno dediščino. Minister za diasporo Amihaj Hikli pa je objavil sliko Hanije na zborovanju, ki je pozivalo k “smrti Izraela”. “Pazite, kaj si želite,” je ob tem zapisal v komentarju. Izraelska vlada ali vojska se v zvezi s smrtjo Hanije za zdaj nista uradno odzvali.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je napada v Bejrutu, v katerem je bil ubit visoki poveljnik Hezbolaha Fuad Šukr in Teheranu, označil za nevarno stopnjevanje razmer v regiji. “Generalni sekretar meni, da napadi v južnem Bejrutu in Teheranu pomenijo nevarno zaostrovanje v trenutku, ko bi morala vsa prizadevanja voditi k prekinitvi ognja v Gazi in izpustitvi vseh izraelskih talcev,” je v izjavi zapisal tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN Stephane Dujarric. O umoru Hanije bo danes na zahtevo Irana potekalo izredno zasedanje Varnostnega sveta ZN.
Iranski veleposlanik pri ZN Amir Said Iravani je medtem v pismu članice VS ZN pozval, naj nedvoumno in odločno obsodijo agresijo in teroristične napade Izraela na suverenost Irana, Libanona in Sirije. Prav tako je članice pozval, naj sprejmejo takojšnje ukrepe za zagotovitev odgovornosti za kršitve mednarodnega prava, vključno z morebitnimi sankcijami.
Zavezništvo različnih palestinskih skupin na Zahodnem bregu je medtem pozvalo k splošni stavki in protestnim shodom na zasedenem območju. Navedli so še, da atentat ne bo zlomil volje in neomajnosti palestinskega ljudstva, ampak bo to še okrepil.
Novinarji AFP v Ramali so poročali, da so zaposleni po pozivu k stavki zapuščali vladne zgradbe. Prav tako so videli zaprte trgovine in zaposlene, ki so zapuščali delo v več mestih na Zahodnem bregu, ki ga je Izrael zasedel leta 1967. Tudi kulturne ustanove so sporočile, da bodo ostale zaprte. Hamasovo oboroženo krilo pa je opozorilo, da bo imel atentat ogromne posledice.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje