Menu Item
V Nemčiji danes potekajo predčasne parlamentarne volitve. Približno 59 milijonov nemških volilcev bo izbiralo novo vodstvo države, ki se je znašla v precejšnji krizi. Zmaga se nasmiha konservativnemu zavezništvu CDU/CSU, ki pa bo imelo pred sabo zahtevno nalogo sestavljanja vladne koalicije, ki bo sposobna nasloviti izzive na področju migracij, obujanja gospodarstva in sprememb na področju obrambe.
Po podatkih nemške volilne komisije je do 14. ure glasovalo že 52-odstotkov volilnih upravičencev. Na zadnjih volitvah leta 2021 je do te ure glasovnico oddalo 36,5 odstotka volilcev, vendar je takrat precejšen delež ljudi svoj glas zaradi koronavirusa oddal po pošti. Podatki o številu glasovnic po pošti niso vključeni v sprotno volilno udeležbo.
Glavni akterji nemške politike so volišča že obiskali. Dosedanji kancler Olaf Scholz (SPD) je prišel s soprogo na volišče v Potsdamu po jutranjem teku. “Pojdite volit. Za višjo minimalno plačo, za znižanje davkov za veliko večino, za stabilne pokojnine ter vlaganja v dobra delovna mesta in našo varnost. Za stabilno vlado in socialno kohezijo v naši državi,” je zapisal na omrežju X. Vodja CDU Friedrich Merz je pozdravil volivce in prijatelje ob prihodu z ženo na volišče v podeželskem kraju Niedereimer. “Vsak glas šteje. Prosim za vaše zaupanje. Zavzemite se za nujno potrebno politično spremembo,” je zapisal na X.
Robert Habeck iz stranke Zelenih je oddal svoj glas zgodaj zjutraj v domačem kraju Flensburg v bližini meje z Dansko, medtem ko je Alice Weidel iz Alternative za Nemčijo (AfD) napovedala, da bo glasovala po pošti. Sopredsednik AfD Tino Chrupalla je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa glasoval v vzhodnonemškem mestu Gablenz in izrazil prepričanje, da bo njegova stranka dosegla “zelo močen rezultat – preko 20 odstotkov”.
Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je ob oddaji glasu na volišču na jugu Berlina pozval državljane, da izkoristijo svojo demokratično pravico. “Uporabite svojo pravico do glasovanja, pridite na volišča, soodločajte o prihodnosti svoje države in glasujte z mislijo, da je lahko vaš glas odločilen,” je dejal.
Predčasne parlamentarne volitve v Nemčiji potekajo potem, ko je konec lanskega leta razpadla tako imenovana semaforska koalicija pod vodstvom kanclerja Olafa Scholza in njegove SPD. Vlada je padla, ko je Scholz razrešil finančnega ministra Christiana Lindnerja iz vrst liberalne FDP, ker ni želel popustiti glede dolžniške zavore. Skupaj z Lindnerjem pa sta vlado zapustila še dva ministra iz njihovih vrst. Nemški Bundestag je sredi decembra Scholzu izglasoval nezaupnico, kmalu zatem pa se je začelo kratko, a pestro predvolilno dogajanje.
Zmaga na predčasnih volitvah se obeta konservativnemu zavezništvu CDU/CSU, ki za novega kanclerja predlaga vodjo CDU Friedricha Merza. Zadnje javnomnenjske raziskave napovedujejo, da bi zavezništvo CDU/CSU na volitvah lahko dobilo okoli 30 odstotkov glasov, kar bi Merzu omogočilo sestavljanje nove vladne koalicije.
Okoli 21 odstotkov glasov si po anketah javnega mnenja lahko obeta skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD), ki bi po napovedih tako postala druga največja stranka v Bundestagu. Trenutno vladajoči socialdemokrati bi se glede na ankete uvrstili na tretje mesto z okoli 16-odstotno podporo. Tik za njimi so koalicijski Zeleni, ki s svojim kanclerskim kandidatom Robertom Habeckom uživajo okoli 13-odstotno podporo.
V predvolilnem času so naslovnice nemških medijev zapolnjevale teme, povezane z migracijami, posebej v luči nedavnih napadov v Magdeburgu, Aschaffenburgu in v Münchnu, ki so jih izvedli priseljenci.
Čeprav so vodje strank že večkrat dejali, da z AfD, ki podpira ostro protimigrantsko politiko, ne bodo sodelovali, ker ima preveč skrajna stališča glede migracijske politike, je evroskeptična in strogo konservativna stranka, je prav najverjetnejši novi kancler Merz pred dobrim mesecem dni sprejel zelo kontroverzno odločitev.
V parlamentu je podporo za zakon o zavračanju prosilcev za azil na nemških mejah iskal prav pri skrajno desni AfD. S tem je namreč prekršil dolgoletni tabu sodelovanja s skrajnimi strankami v Nemčiji, kar je sprožilo val protestov po vsej državi.
V Nemčiji se obeta pestro povolilno dogajanje, saj bo imel najverjetnejši kancler Merz težko nalogo pri sestavljanju nove koalicije. Omenja se možnost vrnitve velike koalicije, ki sta jo v preteklosti tvorili CDU/CSU in socialdemokratska SPD, še verjeten pa je scenarij koalicije treh strank, ki bi jo lahko poleg že omenjenih sestavljali tudi Zeleni ali pa liberalci FDP, če bi se slednjim seveda uspelo uvrstiti v parlament. Trenutno Lindnerjevi stranki FDP sicer ne kaže najbolje, saj ji ankete napovedujejo nekaj več kot 4-odstotno podporo.
Ne glede na to, katere stranke bodo po volitvah sestavljale vladajočo koalicijo, se bodo pod vodstvom novega kanclerja soočiti s tremi velikimi nalogami. Nova vlada bo morala urediti pereče vprašanje migracijske politike, zagnati in obuditi bo morala trenutno šibko gospodarstvo in začrtati pomembne spremembe na področju obrambe in vojaških sil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje