Menu Item
Dobitnica letošnje Nobelove nagrade za mir je japonska organizacija Nihon Hidankjo, ki se zavzema za odpravo jedrskega orožja. Sopredsednik organizacije je bil nad sprejetjem nagrade presenečen. "Nikoli se mi ni sanjalo, da se bo to zgodilo," je povedal na konferenci v Tokiu. Ob tem je opozoril na položaj otrok v Gazi. "V Gazi so otroci okrvavljeni. Podobno kot na Japonskem pred 80 leti," je dodal.
Nihon Hidankjo je organizacija, ki združuje ljudi, ki so preživeli napad z atomskima bombama na Hirošimo in Nagasaki. Nagrado so, kot je razvidno iz obrazložitve norveškega odbora Nobelove nagrade, prejeli za mir zaradi svojih prizadevanj za svet brez jedrskega orožja.
“Te zgodovinske priče so s svojimi osebnimi zgodbami, izobraževalnimi kampanjami, ki so temeljile na lastnih izkušnjah, ter nujnimi opozorili proti širjenju in uporabi jedrskega orožja pomagale ustvariti in utrditi široko razširjeno nasprotovanje jedrskemu orožju po vsem svetu,” so zapisali v obrazložitvi.
Ob tem je odbor poudaril “spodbudno dejstvo”, da v 80 letih od tedaj v nobeni vojni ni bilo uporabljeno jedrsko orožje. K temu je po njihovem mnenju pripomogla tudi nagrajena organizacija, a možnost uporabe jedrskega orožja je v zadnjem obdobju pod vse večjim pritiskom.
“Jedrske sile posodabljajo in nadgrajujejo svoje arzenale. Zdi se, da se nove države pripravljajo na pridobitev jedrskega orožja in grozijo z uporabo jedrskega orožja v tekočih vojnah. V tem trenutku človeške zgodovine se je vredno spomniti, kaj je jedrsko orožje: najbolj uničujoče orožje, kar jih je svet kdaj videl,” so zapisali.
Organizacija je postala največja in najvplivnejša organizacija hibakušev – tistih, ki so preživeli napada z atomsko bombo v Hirošimi in Nagasakiju – na Japonskem. Nihon Hidankjo je zagotovil na tisoče pričevanj, izdal resolucije in javne pozive ter poslal letne delegacije v Združene narode in na različne mirovne konference, da bi svet opozoril na nujnost jedrske razorožitve.
Sopredsednik organizacije presenečen nad nagrado
Sopredsednik organizacije Tošijuki Mimaki je izrazil presenečenje nad prejetjem nagrade. “Nikoli se mi ni sanjalo, da se bo to zgodilo,” je povedal na novinarski konferenci v Tokiu in opozoril, da je misel, da jedrsko orožje prinaša mir, zmotna, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“Rečeno je bilo, da je zaradi jedrskega orožja na svetu mir. Toda jedrsko orožje lahko uporabijo teroristi. Če ga na primer Rusija uporabi proti Ukrajini ali Izrael proti Gazi, se to ne bo končalo. Politiki bi morali vedeti te stvari,” je poudaril. Prav tako je opozoril, da je položaj otrok v Gazi podoben položaju otrok na Japonskem ob koncu druge svetovne vojne. “V Gazi so otroci okrvavljeni. Podobno kot na Japonskem pred 80 leti,” je dodal.
Na seznamu bilo 286 kandidatov
Na seznamu kandidatov je bilo skupno 197 posameznikov in 89 organizacij. Seznam je sicer zaupen, vendar lahko tisti, ki so upravičeni do nominacije, razkrijejo, koga so predlagali. Tako je znano, da so bili med kandidati tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres, agencija ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) in Meddržavno sodišče (ICJ) v Haagu. Ti so po navedbah francoske tiskovne agencije AFP veljali za ožje favorite.
Konzorcij nevladnih organizacij Norveški svet za mir je predvidel, da bi nagrado lahko prejela UNRWA in njen vodja Phillipe Lazzarini, kar bi bilo “veliko priznanje za njihovo delo v težkih razmerah” v Gazi. Nekateri strokovnjaki, med njimi vodja Mednarodnega inštituta za mirovne raziskave (Sipri) Dan Smith, so ob tem menili, da letos ne bi smeli podeliti nagrade za mir, saj po svetu divja več kot 50 aktivnih konfliktov.
Lani je nagrado prejela iranska borka za pravice žensk Narges Mohamadi, ki v Iranu prestaja večletno zaporno kazen. Svoje življenje je posvetila obrambi človekovih pravic, med drugim z zavzemanjem za odpravo smrtne kazni in obvezne nošnje hidžaba za ženske v Iranu.
Podelitev Nobelovih nagrad za mir bo v skladu s tradicijo potekala v Oslu, medtem ko bodo ostale podelili v Stockholmu. Podelitev poteka 10. decembra – na obletnico smrti Alfreda Nobela, ki je umrl leta 1896. Vsaka nagrada prinaša tudi 11 milijonov švedskih kron oz. nekaj več kot 900.000 evrov. Če je dobitnikov več, se znesek med njimi razdeli.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje