V Petrinji obeležili peto obletnico rušilnega potresa

V Petrinji in bližnjem Sisku so danes s celodnevnim programom obeležili obletnico rušilnega potresa, ki je pred petimi leti prizadel območje Banovine v osrednjem delu Hrvaške. Pri tem so po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina še posebej izpostavili, da se je Hrvaška takrat poenotila ter pokazala moč solidarnosti in povezanosti. Sisak, Petrinja in Glina danes niso več mesta, kot so bila pred potresom, v mnogih pogledih so bolj varna in funkcionalna ter bolj pripravljena na prihodnost, so ugotovili na enem od dogodkov.

"Minilo je pet let od uničujočega potresa v Petrinji. Obžalujemo vseh sedem žrtev, katerih življenj ne moremo več vrniti. Potres je povzročil ogromne človeške in materialne izgube, a je bil to tudi trenutek, ko je vlada Republike Hrvaške začela proces obnove in prevzela polno odgovornost za varnost in oživitev Banovine," pa je ob obletnici na omrežju X sporočil premier Andrej Plenković.

Za obnovo po potresu je bilo po njegovih besedah porabljenih 1,77 milijarde evrov, skupno pa je obnovljenih skoraj 15.000 stanovanjskih enot. Izpostavil je, da je obnova eden največjih državnih projektov in da nameravajo do konca leta 2030 končati obnovo vseh poslopij.

Za Mediaservis pa je dejal, da so za obnovo po uničujočih potresih, ki so prizadeli Zagreb in Banovino v času pandemije covida-19 in energetske krize, ki jo je povzročila ruska agresija na Ukrajino, do danes namenili skoraj 4,3 milijarde evrov.

Območje Petrinje je najprej 28. decembra 2020 stresel potres z magnitudo 5,2, ki je povzročil veliko gmotno škodo. Naslednji dan je sledil še močnejši potres z magnitudo 6,2, ki pa je zahteval tudi sedem smrtnih žrtev. Najmlajša smrtna žrtev je bila 13-letna deklica, ki je umrla v Petrinji.

V potresih, ki jima je v naslednjih dneh in tednih sledilo še več sto popotresnih sunkov, je nastalo za 5,5 milijarde evrov gmotne škode.

Nekaj mesecev pred tem, 22. marca, je uničujoči potres z magnitudo 5,5 prizadel tudi Zagreb. Zahteval je eno smrtno žrtev, poškodovanih pa je bilo več kot 20.000 objektov.

Vlada je bila prva tri leta po potresu tarča hudih kritik zaradi prepočasne popotresne obnove, h kateri so svoje prispevale tudi številne menjave ministrov za prostorsko ureditev, gradbeništvo in državno premoženje. Ko je premier Plenković na položaj gradbenega ministra pred dvema letoma postavil Branka Bačića, pa se je obnova pospešila.