Menu Item
V Potsdamu na vzhodu Nemčije so danes odprli obnovljen stolp garnizijske cerkve, katere zgodovina je povezana z nacizmom in vzponom nacističnega voditelja Adolfa Hitlerja. V bližini cerkve se je zato zbralo okoli sto protestnikov, ki nasprotujejo obnovi in opozarjajo, da bi cerkev lahko postala novo zbirališče skrajnih desničarjev.
Slovesnosti ob odprtju stolpa se je udeležil tudi nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, ki je priznal, da cerkev spominja na “boleče in zlovešče dele naše preteklosti, na trenutke, ko smo Nemci izbrali napačno pot”. Kljub temu je prepričan, da je novi stolp priložnost, da se številnim zgodovinskim plastem stavbe doda novo, svetlejšo plast.
Vztrajal je, da cerkev ni kraj za čaščenje militarizma, nacionalizma in avtoritarnosti. “Ravno nasprotno. Nova cerkev nas spominja na katastrofo, ki so jo Nemčiji in Evropi prinesli nacionalizem, rasizem in vojno hujskaštvo,” je poudaril.
Prav tako je pozval k skupnim prizadevanjem, da bi cerkev postala nekaj, kar dolgo časa v svoji zgodovini ni bila, in sicer kraj demokracije, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Na slovesnosti se je zbralo tudi okoli sto protestnikov, ki nasprotujejo obnovi cerkve in opozarjajo, da bi ta lahko postala zbirališče skrajnih desničarjev. Protestniki so tudi objavili peticijo, s katero kritizirajo projekt obnove. Doslej so zbrali 8.000 podpisov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Garnizijska cerkev v Potsdamu ima burno zgodovino. Prvotno je bila zgrajena leta 1735 za prusko kraljevo družino, bolj znana pa je po t. i. potsdamskem dnevu 21. marca 1933, ki ga je zaznamoval stisk roke pred cerkvijo med tedaj novoizvoljenim kanclerjem Adolfom Hitlerjem in predsednikom Paulom von Hindenburgom.
Nacisti so cerkev izbrali za začasno lokacijo ponovne otvoritve reichstaga. Iskali so namreč nadomestno lokacijo, potem ko je bilo poslopje parlamenta leta 1933 uničeno v požaru. Slovesnost v cerkvi velja za enega ključnih trenutkov pri Hitlerjevem vzponu na oblast.
Cerkev je bila sicer med drugo svetovno vojno poškodovana, leta 1968 so jo nato porušile oblasti Nemške demokratične republike. Prizadevanja za njeno obnovo so v zadnjih letih dobila zagon, leta 2017 pa je nemška vlada projektu obnove namenila dvanajst milijonov evrov. V prihodnje namerava Nemčija zgraditi še 30-metrsko kupolo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje