Menu Item
Protesti v Kazahstanu, ki so zaradi svoje množičnosti presenetili kazahstansko oblast in mednarodno javnost, so zahtevali smrtne žrtve. Ubitih je bilo 18 policistov in več deset protestnikov. Na prošnjo kazahstanskega predsednika bodo v državi posredovale mirovne sile vojaškega zavezništva Organizacija pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO), kjer poleg Kazahstana in Rusije sodelujejo še Armenija, Belorusija, Kirgizija in Tadžikistan. V povezavi s protesti so sicer po podatkih oblasti aretirali okoli 2.000 ljudi.
Nemiri v Kazahstanu se nadaljujejo. V največjem kazahstanskem mestu Almaty so se danes spopadli policisti in protestniki. Po navedbah kazahstanskega notranjega ministrstva je bilo v izgredih v državi ubitih 18 pripadnikov varnostnih sil, 748 pa jih je bilo ranjenih, poročajo ruske tiskovne agencije. Policija je pridržala 2298 protestnikov.
Več oklepnih vozil in več deset pripadnikov varnostnih sil je davi vstopilo na glavni trg v Almatyju, kjer je na stotine ljudi že tretji dan protestiralo proti vladi. Ko so se varnostne sile približevale množici, je bilo po navedbah prič slišati strele, a so se razmere na trgu od takrat umirile, na spletni strani poroča Reuters.
Tiskovna predstavnica policije Saltanat Azirbek je za več ruskih tiskovnih agencij, ki jih povzema francoska tiskovna agencija AFP, sporočila, da so “minulo noč skrajne sile poskušale napasti upravne zgradbe, mestno policijo in lokalne policijske komisariate in da je bilo več deset napadalcev eliminiranih”. Policija po besedah Azirbek še preverja njihovo identiteto.
Kazahstansko notranje ministrstvo je objavilo, da so v Almatyju v povezavi z množičnimi protesti doslej aretirali približno 2000 ljudi. “Policija napreduje pri čiščenju ulic (…). Skupno je bilo privedenih okoli 2.000 ljudi,” je sporočilo ministrstvo.
Po uradnih navedbah je med protesti doslej umrlo 13 pripadnikov kazahstanskih varnostnih sil, poškodovanih naj bi jih bilo več sto. Jasnih navedb o žrtvah med civilisti ni. Je pa kazahstansko ministrstvo za zdravje objavilo, da naj bi bilo v izgredih na protestih poškodovanih več kot tisoč ljudi. Okoli 400 so jih morali odpeljati v bolnišnice. 62 poškodovanih je na oddelkih intenzivne nege.
Kazahstanska televizija je poročala, da se je narodna banka odločila za prekinitev dela bank v državi zaradi varnosti zaposlenih. Prav tako večinoma v državi ni internetnih povezav.
V Kazahstan napotene mirovne sile CSTO
Kazahstanski predsednik Kasim Žomart Tokajev, ki je v sredinem televizijskem nagovoru za proteste oziroma izgrede okrivil tuje teroristične združbe, je za pomoč zaprosil vojaško zavezništvo Organizacija pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO). V to zavezništvo so poleg Kazahstana vključeni Rusija, Armenija, Belorusija, Kirgizija in Tadžikistan. CSTO je v Kazahstan že napotil mirovne sile, v sklopu misije pa Rusija v državo pošilja vojaške padalce.
Polletna omejitev cen utekočinjenega naftnega plina
Avtoritarno vodeni Kazahstan, kjer živi več kot 18 milijonov ljudi, je že nekaj dni v primežu protestov brez primere. Povod za proteste, ki so izbruhnili konec minulega tedna, je bilo občutno povišanje cen goriva v tej z nafto in plinom bogati nekdanji sovjetski republiki.
Povišanje cen utekočinjenega naftnega plina, ki ga mnogi Kazahstanci uporabljajo za pogon avtomobilov, je sledilo ukinitvam subvencij.
Kazahstanska vlada je danes tako sprejela odločitev o omejitvah cen plina za šest mesecev. Vlada je še sporočila, da je sprejela “nujne” ukrepe za “stabilizacijo socialnoekonomskih razmer” v državi, kjer utekočinjen naftni plin pogosto uporabljajo kot pogonsko gorivo za avtomobile.
Iz sveta pozivi k umiritvi razmer v Kazahstanu
Iz sveta se vrstijo pozivi k umiritvi razmer v Kazahstanu. Visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Michelle Bachelet je pozvala k izpustitvi ljudi, ki so le mirno protestirali. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je pozval k mirni rešitvi krize. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell pa je izrazil zaskrbljenost.
Bacheletova je opozorila, da se lahko smrtonosno silo uporabi le kot skrajni ukrep in se zavzela za pravico do mirnega protestiranja. “Ljudje imajo pravico do mirnega protestiranja in svobode izražanja,” je sporočila v izjavi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje