Menu Item
Nedeljske parlamentarne volitve v Romuniji so potrdile vzpon skrajne desnice. Čeprav je največ glasov zbrala vladajoča socialdemokratska stranka, so velik uspeh dosegle skrajno desne stranke, ki so skupaj osvojile tretjino glasov in potrojile podporo. Nacionalistična stranka AUR je več kot podvojila svoj rezultat, precejšnjo podporo sta prejeli tudi novi skrajno desni stranki SOS Romunija in Stranka mladih. Zaradi vzpona skrajno desnih strank so možnosti populističnega predsedniškega kandidata Calina Georgescuja za zmago v drugem krogu vse večje.
Na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Romuniji so z 22,4 odstotka glasov zmagali vladajoči socialdemokrati (PSD) trenutnega premierja Marcela Ciolacuja. “Romuni so političnemu razredu poslali pomembno sporočilo,” je po objavi rezultatov dejal Ciolacu. Kot je dodal, bo morala Romunija nadaljevati evropsko pot in hkrati “zaščititi romunsko identiteto, nacionalne vrednote in vero”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Močno so se okrepile skrajno desne stranke. Rezultati po preštetih 99 odstotkih glasov kažejo, da je nacionalistično Zavezništvo za enotnost Romunov (AUR) s 17,8 odstotka več kot podvojila rezultat z zadnjih volitev in bo postala druga največja stranka v dvodomnem romunskem parlamentu. “Romunsko ljudstvo je danes glasovalo za sile, ki se zavzemajo za suverenost,” je dejal vodja stranke George Simion.
Na tretje mesto se je uvrstila desnosredinska liberalna stranka (PNL) z nekaj več kot 14 odstotki, ki trenutno vlada v koaliciji s PSD. Na četrtem mestu sledi zeleno-liberalna reformna stranka USR z 12 odstotki glasov. Izidi kažejo, da je petodstotni parlamentarni prag presegla tudi stranka madžarske manjšine UDMR s približno šestimi odstotki glasov.
V parlament sta se s 7,2 in 6,3 odstotka glasov uvrstili še skrajno desni stranki SOS Romunija, ki jo vodi proruska kandidatka Diana Sosoaca, in novoustanovljena Stranka mladih (POT). Gre za mlado stranko, ki jo je julija 2023 po odhodu iz stranke AUR ustanovila poslanka Anamaria Gavrila. Na nedavnih predsedniških volitvah so najprej želeli nastopiti s svojim kandidatom, nato pa so podprli skrajnega populističnega nestrankarskega kandidata Calina Georgescuja, s katerim delijo večino pogledov.
Nacionalistične in skrajno desne stranke so skupaj dosegle več kot 31-odstotno podporo, medtem ko je ta še na volitvah leta 2020 znašala okrog deset odstotkov. Od padca komunizma leta 1989 Romunija še ni doživela tolikšne podpore skrajni desnici, piše AFP. Volilna udeležba v članici EU in Nata je bila z 52 odstotki najvišja v zadnjih dveh desetletjih.
Več strankarskih voditeljev je že izjavilo, da bodo poskušali sestaviti proevropsko vlado narodne enotnosti. Predsednica stranke USR in predsedniška kandidatka Elena Lasconi, ki bi lahko sodelovala v novi širši koaliciji PSD in PNL, je dejala, da morajo politične stranke po nedavnih pretresih pozabiti na razlike in obraniti “demokracijo v Romuniji, obstanek v Evropski uniji in Natu”.
Rezultat parlamentarnih volitev in rast podpore skrajni desnici potrjujeta trend s prvega kroga predsedniških volitev. Kot je za N1 po prvem krogu dejala nekdanja slovenska veleposlanica v Romuniji Jadranka Šturm Kocjan, sta bili vrsto let na oblasti PSD in PNL. “Volilci so se v glavnem odločali med eno in drugo, stranki pa sta nato vedno ustvarili zmagoviti blok,” je dejala sogovornica in izpostavila izide zadnjih evropskih volitev, ko sta stranki na skupni listi prejeli skoraj polovico glasov. Šturm Kocjan je v pogovoru še ocenila, da so volilci naveličani dolgoletnih vodilnih strank, zato se obračajo k novejšim strankam.
Verjetnost za zmago Georgescuja vse večja
Parlamentarne volitve so v Romuniji potekale teden dni po odmevnem prvem krogu predsedniških volitev, v katerem sta največ glasov zbrala Georgescu in Lasconi, ki se bosta pomerila v drugem krogu. Opazovalci ocenjujejo, da rezultat parlamentarnih volitev nakazuje povečano verjetnost, da v drugem krogu zmaga Georgescu. Potem ko se v drugi krog ni uvrstil njen kandidat, je stranka AUR podprla prav Georgescuja.
Volitve novega romunskega predsednika spremlja obilica negotovosti. Ustavno sodišče je zaradi pritožb neuspelih kandidatov odredilo ponovno štetje glasovnic, prav tako pa odloča tudi o popolni razveljavitvi volitev in ponovnem glasovanju. Ugotovitve ponovnega štetja in odločitev o razveljavitvi naj bi sodišče sprejelo danes, drugi krog predsedniških volitev pa je predviden v nedeljo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje