V ruskem nočnem napadu na severovzhodno ukrajinsko regijo Harkov so bili ubiti štirje ljudje, več je ranjenih. V enem izmed napadov je bila poškodovana elektrarna. Napade z droni je ponoči izvedla tudi Ukrajina, v katerih je v ruski obmejni regiji Brjansk umrla ena oseba. ZDA so v ponedeljek v Varnostnem svetu ZN obsodile nadaljevanje ruskih napadov na Ukrajino.
V okolici mesta Harkov so v ruskem napadu po navedbah guvernerja istoimenske regije Olega Sinegubova umrli štirje ljudje, še šest je bilo ranjenih.
"Brez kakršnega koli vojaškega namena je Rusija izstrelila rakete na poštni terminal v Korotiču v regiji Harkov in ubila štiri ljudi," je na omrežju X zatem zapisal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Župan Harkova Igor Terehov je sporočil, da je ruski dron dolgega dosega zadel zdravstveni objekt za otroke in povzročil požar, o žrtvah niso poročali.
Največji ukrajinski dobavitelj energije DTEK je sporočil, da so ruske sile napadle eno od njihovih elektrarn, kar je že osmi takšen napad od oktobra. Upravitelj ni razkril, katera elektrarna je bila prizadeta v tokratnem napadu.
"Glavna tarča napadov so bili znova naši objekti za proizvodnjo energije (...). Žal je prišlo do obsežnega uničenja stanovanjske in civilne infrastrukture," je navedel Zelenski. Dodal je, da so bile tarče napadov poleg Harkova tudi regije Dnipropetrovsk, Žitomir, Zaporožje, Kijev, Odesa, Sumi in Doneck.
V Kijevu je več sto tisoč gospodinjstev v bližini prestolnice po napadih ostalo brez elektrike, je še sporočil Zelenski in ponovno pozval zaveznike, naj okrepijo ukrajinsko zračno obrambo.
V Odesi na jugu države so bile v dveh nizih napadov poškodovane stanovanjske stavbe, bolnišnica in vrtec. Po navedbah lokalnih oblasti je bilo ranjenih najmanj pet ljudi.
Ukrajinske zračne sile so navedle, da je Rusija v nočnih napadih skupno izstrelila 247 dronov in 25 raket.

Rusija v zadnjih mesecih vsakodnevno cilja ukrajinsko energetsko infrastrukturo z droni in raketami ter v mrzli zimi povzroča izpade elektrike. Prejšnji teden je v enem od napadov na zahodno ukrajinsko regijo Lvov šele drugič doslej uporabila balistično raketo orešnik, ki lahko nosi tudi jedrsko bojno glavo.
Moskva je v ponedeljek sporočila, da je raketa orešnik zadela tovarno za vzdrževanje in popravila letal v Lvovu. Ob tem so znova zatrdili, da je bila izstreljena kot odgovor na domnevni ukrajinski napad na eno od rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina, katerega Kijev vztrajno zanika.
2025 najbolj smrtonosno leto za civiliste po prvem letu vojne
Leto 2025 je bilo za civiliste v Ukrajini najbolj smrtonosno po letu 2022, ko se je začela ruska invazija. Skupaj je bilo lani v Ukrajini ubitih 2.514 civilistov in ranjenih 12.142, kar je 31-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2024 in 70-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2023, kaže poročilo misije ZN za spremljanje človekovih pravic v Ukrajini (HRMMU).
Porast števila smrtnih žrtev med civilisti glede na ugotovitve opazovalcev ZN ni le posledica intenzivnejših napadov in sovražnosti vzdolž fronte, temveč tudi razširjena ruska uporaba orožja dolgega dosega, je dejala vodja misije Danielle Bell.
Ponoči je napade z brezpilotnimi letalniki izvedla tudi Ukrajina. V enem izmed napadov v vasi Strahovo blizu ukrajinske meje v ruski regiji Brjansk je umrla ena oseba, je na Telegramu navedel guverner regije Aleksander Bogomaz.
ZDA v Varnostnem svetu kritične do ruskih napadov
Namestnica ameriškega veleposlanika pri ZN Tammy Bruce je v ponedeljek v Varnostnem svetu ZN obsodila nadaljevanje ruskih napadov na Ukrajino kot nerazumljivo zaostrovanje vojne v času, ko si predsednik ZDA Donald Trump prizadeva za mir. Predstavniki ZN so pred tem poročali o nadaljevanju ruskih napadov in trpljenja civilistov v Ukrajini.
"Zahvaljujoč vodstvu predsednika Trumpa smo zdaj bližje sporazumu kot kadarkoli od začetka vojne, vendar pa ruska dejanja tvegajo širitev in zaostritev vojne," je dejala Američanka in napade na civilne energetske objekte obsodila kot posmeh prizadevanjem za mir.
Bruce je ob tem Rusijo spomnila, da je pred skoraj letom dni tudi sama glasovala za ameriško resolucijo Varnostnega sveta, ki poziva h koncu vojne v Ukrajini. "Bilo bi lepo, če bi Rusija svoje besede podprla z dejanji," je dejala.

Namestnica generalnega sekretarja ZN za politične zadeve Rosemary DiCarlo je dejala, da novo leto Ukrajini ni prineslo miru, saj obsežni zračni napadi Rusije na civiliste in civilno infrastrukturo povzročajo grozljivo uničenje in trpljenje.
"Rusija je med 8. in 9. januarjem nad Ukrajino izstrelila 242 dronov in 36 raket, pri čemer so samo v Kijevu umrle štiri osebe, 25 pa jih je bilo ranjenih. Območja v Lvovu so bila tarča napada z nadzvočno raketo orešnik, ki lahko nosi jedrsko orožje," je dejala DiCarlo. Pozvala je k brezpogojnemu premirju ter spoštovanju ukrajinske suverenosti in ozemeljske celovitosti.
Predstavnik Latvije, ki je s 1. januarjem v Varnostnem svetu ZN prevzela sedež Slovenije, je kolege pozval, naj obsodijo sistematično surovost Moskve in barbarsko zaostrovanje vojne proti ukrajinskim civilistom sredi hude zime. "Rusija namenoma preizkuša odločnost mednarodne skupnosti," je dejal.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija pa je vztrajal, da ruske sile ne napadajo civilistov, in obtožil Latvijo, da želi Moskvi naprtiti vse zlo in zanemarja vzroke te velike evropske varnostne krize. Zatrdil je, da so ruske sile napadle prometno, letališko in energetsko infrastrukturo, ki podpira ukrajinski vojaško-industrijski kompleks.
"To je bil odgovor na napad kijevskega režima na rezidenco ruskega predsednika," je dejal Nebenzija. V Moskvi so konec decembra Ukrajino obtožili, da je skušala napasti rezidenco Vladimirja Putina, njihove trditve pa so zanikali tako ukrajinski kot ameriški obveščevalci.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje