Menu Item
Pred desetletjem se je v Sibiriji pojavil več stometrski skrivnostni krater. Od takrat se je na severnem delu Rusije pojavilo še najmanj 20 takšnih brezen – najnovejšega so odkrili avgusta letos. Njihov nastanek obkrožajo številne teorije in zarote. Strokovnjaki so zdaj našli novo razlago.
Zadnjih deset let se v severnem delu Rusije – natančneje v severozahodni Sibiriji – pojavljajo več stometrski kraterji. Od leta 2014 so jih našteli že najmanj 20, nikomur pa ni popolnoma jasno, kako in zakaj nastajajo.
Znanstveniki se že vsa ta leta trudijo razvozlati skrivnost njihovega nastanka, obkrožene z različnimi teorijami in divjimi zarotami. Nekatere izmed njih celo sklepajo, da so ogromne luknje v sibirski pokrajini nastale ob udarcu meteorita ali zaradi nezemljanov, poroča CNN.
Skupina inženirjev, fizikov in računalniških znanstvenikov je zdaj našla novo razlago. V novi študiji, ki je bila objavljena prejšnji mesec, ocenjujejo, da so luknje nastale zaradi kombinacije podnebnih sprememb in posebne geologije regije.
Že prej so se znanstveniki strinjali, da takšni kraterji nastanejo zaradi ujetega plina pod površjem. To najprej privede do pojava griča, ki nato ob vse močnejšem pritisku eksplodira. Še vedno pa ni jasno, od kod prihajajo ti plini in na kakšen način se pritisk pod površjem povečuje.
Nova teorija: “Kot pok pnevmatike”
“Ekipa, ki je sodelovala pri nedavni raziskavi, se je odločila, da se bo teh vprašanj lotila kot detektiv,” je povedala ena izmed avtoric študije Ana Morgado, kemijska inženirka na univerzi v Cambridgeu.
Najprej so se strokovnjaki vprašali, ali bi bile eksplozije lahko posledica kemične reakcije, a so to idejo hitro opustili. “Moralo je iti za fizikalne eksplozije, kot denimo pok pnevmatike,” je razložila za CNN.
Ugotovili so, da kraterji nastajajo zaradi posebnih značilnosti sibirskih tal. Pod tundro, sibirskim rastjem, leži debela plast tako imenovane večne zmrzali oziroma permafrosta – mešanice kamenja, zemlje in usedlin, pomešanih z ledom. Pod tem pa je še plast trdega metana. Med plastema so tudi približno trimetrski žepi tekoče slane vode.
Raziskava je pokazala, da se zaradi podnebnih sprememb zgornja plast permafrosta tali in prehaja v slane vodne žepe. Težava je v tem, da žepi niso dovolj veliki za dodatno količino vode. Ob prihodu dodatne tekočine zato površje najprej nabrekne, nato pa se pojavijo razpoke. Te segajo do plasti metana in počasi se začne sproščati še plin. Vse skupaj privede do močne eksplozije.
Ta zapleteni proces med taljenjem večnega ledu in metanom lahko traja več desetletij, preden pride do eksplozije, ugotavlja študija. Morgado dodaja, da je proces zelo specifičen za regijo.
Drugi znanstveniki pravijo, da to ne drži
Drugi znanstveniki so manj prepričani, da je uganka razvozlana. Vodilni znanstvenik na Inštitutu za znanost in tehnologijo Skolkovo v Moskvi Evgenij Čuvilin, ki že več let preučuje kraterje, pravi, da se nova zamisel ne ujema z geologijo regije.
Kot je povedal za CNN, bi se staljena voda iz zgornjega sloja tal zelo težko prebila skozi plast večne zmrzali in dosegla žepe slane vode, saj ti ležijo zelo globoko pod zemljo.
Ugotovitve so “še vedno preveč splošne” in ne upoštevajo kompleksnosti regije, je zaključil. Z njim se strinja tudi geofizičarka z univerze na Havajih Lauren Schurmeier.
Na drugi strani pa oba prikimavata predpostavki, da nastanku kraterjev botrujejo podnebne spremembe. “Segrevanje vpliva na trdnost zmrznjene kamnine, ki prekriva podzemne votline, polne plina,” pravi Čuvilin.
Schurmeier pa ocenjuje, da so podnebne spremembe celo glavni dejavnik za pojav velikih brezen. “Veliko kraterjev se je pojavilo po nenavadno toplih poletjih, lahko jih pričakujemo še več,” napoveduje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!