V Sudanu trpi tudi kulturna dediščina: "Napadalci ne prizanesejo niti mumijam"

PROFIMEDIA

V spopadih med sudansko vojsko ter paravojaškimi silami je bilo uničenih veliko pomembnih kulturnih dobrin države, še več jih je ogroženih. V veliki nevarnosti se je znašlo kulturno bogastvo države, katerega pomembne dele so paravojaške sile v dlje časa trajajočih spopadih že uničile.

Opazovalci primerjajo opustošenje sudanskih knjižnic, muzejev in verskih objektov s talibanskim uničenjem afganistanskih kulturnih zakladov. Nekateri so to že ocenili z besedami, da gre za “uničenje sudanske preteklosti”, je poročal nemški spletni portal Deutsche Welle (DW).

V sudanskem mestu Omdurman ob reki Nil je med drugim uničen Center Mohameda Baširja za sudanske študije. Ognjeni zublji niso prizanesli tamkajšnjim številnim rokopisom in redkim knjigam.

Pesnik in član sudanskega društva pisateljev Hamid Bahit je za DW povedal, da Center Mohameda Baširja velja za enega od najpomembnejših virov sudanske pisne dediščine. Vojno pustošenje je prizadelo tudi Narodni muzej v Kartumu, kjer so uničili ali poškodovali številne eksponate. Napadalci niso prizanesli niti mumijam. Po besedah Bahita so oboroženci uničili tudi redke živalske primerke v Prirodoslovnem muzeju, tarče napadov pa so bile tudi knjižnice in številne založbe.

Zaščita drugih sudanskih kulturnih zakladov je po besedah sudanskega pesnika izjemno težka, če ne celo nemogoča, saj oboroženi pripadniki ne spoštujejo nobenih konvencij. “Mogoče bi lahko intelektualci sprožili kampanjo in poskušali rešiti nekatere kraje in zgodovinsko pomembne spise,” je pozval. A številni razstavni predmeti v muzejih so že uničeni, in to je prava katastrofa, je dodal.

Sudan se ponaša z bogato zgodovino. V državi je na primer 200 piramid, skoraj dvakrat več kot v sosednjem Egiptu.

“Sudan se pogreza v spiralo smrti in uničenja”

Mednarodna skupnost je na današnji donatorski konferenci v Ženevi obljubila skoraj 1,5 milijarde dolarjev (1,37 milijarde evrov) za humanitarno pomoč prebivalcem Sudana in sosednjim državam, kamor sudanski begunci bežijo pred spopadi med vojsko in paravojaško skupino RSF.

Koordinator ZN za nujno pomoč Martin Griffiths je na novinarski konferenci pozdravil darežljivost donatorjev, čeprav obljubljena vsota predstavlja samo polovico sredstev, ki jo bodo po ocenah humanitarne organizacije letos potrebovale za pomoč več kot polovici prebivalcev Sudana. Od treh milijard dolarjev, ki jih potrebujejo, so sicer Združeni narodi doslej prejeli le 17 odstotkov sredstev, medtem ko je preživetje 25 milijonov Sudancev odvisno od humanitarne pomoči, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Nemčija, ki je donatorsko konferenco gostila skupaj z Evropsko unijo, Katarjem, Egiptom in Savdsko Arabijo, je obljubila, da bo do leta 2024 prispevala 200 milijonov evrov. Katar je obljubil 50 milijonov dolarjev, EU pa je obljubila 190 milijonov evrov humanitarne in razvojne pomoči.

Visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi je ob tem vztrajal, da je treba plačila izvesti hitro. Griffiths je še izpostavil, da je za soočanje s humanitarno krizo v Sudanu potrebna trajna finančna podpora in izrazil upanje, da bodo te potrebe “ostale na vrhu naših prioritet”.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je izpostavil, da se Sudan pogreza v spiralo smrti in uničenja z “nezaslišano hitrostjo”. Če bo mednarodna skupnost Sudanu obrnila hrbet, bi se lahko država hitro pogreznila v anarhijo in povzročila negotovost v celotni regiji, je opozoril.

V Sudanu že dva meseca divjajo spopadi med vojsko in paravojaško skupino RSF, ki so doslej terjali že več kot 2.000 življenj. Po navedbah ZN je razseljenih skoraj dva milijona ljudi, pol milijona pa se jih zateklo v sosednje države. Donatorska konferenca je sicer potekala sredi tridnevne prekinitve ognja v Sudanu, ki je danes že drugi dan prinesla mir v prestolnico Kartum.

Slovenija bo namenila 300.000 evrov za humanitarno pomoč

Slovenska vlada je na današnji dopisni seji sklenila, da bo Mednarodnemu odboru Rdečega križa namenila 300.000 evrov za nujno humanitarno pomoč za Sudan. Sredstva bo namenila iz proračuna ministrstva za zunanje in evropske zadeve, so sporočili po seji vlade. Izpostavili so, da prispevek upošteva tudi zunanjepolitične prioritete Slovenije na področju multilateralnega sodelovanja, med drugim njeno bodoče članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov v letih 2024 in 2025.

Na vladi so v sporočilu za javnost še izpostavili, da je že pred spopadi humanitarno pomoč potrebovala tretjina prebivalcev Sudana, sedaj pa je število naraslo na okoli 25 milijonov, kar predstavlja več kot polovico prebivalcev te države.

Dodali so še, da je v prestolnici Kartum in pokrajini Darfur v sedanjih razmerah humanitarno delovanje oteženo, zaradi česar pomoč zagotavljajo predvsem lokalne nevladne organizacije ter Rdeči križ in Rdeči polmesec. Dodatno težavo povzročajo napadi na humanitarne delavce in plenjenje paketov pomoči.