
S prvim dnem novega leta je v Švici v veljavo stopil nov zakon, ki prepoveduje pokrivanje obraza na javnih mestih. Kontroverzni predlog so Švicarji s tesno večino podprli na referendumu leta 2021, zdaj pa je zakon stopil v veljavo. Kaj točno je odslej prepovedano? V katerih primerih je pokrivanje nosu, ust in oči še vedno dovoljeno ter kolikšna kazen lahko doleti posameznike, ki se prepovedi ne bodo držali?
S 1. januarjem letošnjega leta je po vsej Švici na javnih mestih v veljavo stopil nov zakon, ki prepoveduje pokrivanje obraza. Zakona se je prijelo ime “prepoved burk”, vsakega, ki bo prepoved kršil, pa lahko doleti kazen v višini do 1.000 švicarskih frankov (dobrih 1.066 evrov).
Že leta 2021 so sicer Švicarji na referendumu s tesno večino podprli uvedbo prepovedi uporabe pokrival, ki prekrivajo obraz, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Tedaj je prepoved, ki je bila uperjena predvsem v nošenje muslimanskih burk in nikabov, podprlo 51,21 odstotka udeležencev referenduma.
Kontroverzni predlog so takrat podprli v večini od skupno 26 švicarskih kantonov, udeležba na referendumu pa je bila 50,8-odstotna. Čeprav v predlogu zakona burke in nikabi niso bili posebej omenjeni, je šlo v predreferendumski kampanji predvsem za to. Nasprotniki zakonskega predloga so zato pobudnikom očitali predvsem motive, uperjene proti islamu. Predlogu pa je nasprotovala tudi vlada, saj je bila prepričana, da država ne sme določati, kaj lahko posamezniki nosijo.
Po referendumu, ki je potekal marca 2021, je zakon septembra 2023 dokončno sprejel še švicarski parlament. Novembra 2024 pa je vlada sporočila, da bo zakon v veljavo stopil s 1. januarjem 2025. S tem je Švica dobila novi ustavni člen, ki prepoveduje nošnjo pokrival, ki zakrivajo celoten obraz, v javnosti: tako v trgovinah kot tudi na sprehodu v naravi.

Kaj točno je prepovedano?
Predlog za prepoved pokrivanja obraza je vložila desničarska Švicarska ljudska stranka (SVP), ki je v kampanji uporabljala gesla, kot je “ustavite ekstremizem”. Čeprav načrt ni neposredno omenjal islama in je pozival tudi k prepovedi nošenja mask nasilnim uličnim protestnikom, so ga mnogi razumeli kot “prepoved nošenja burk”, je poročal britanski BBC.
Ukrep pravzaprav prepoveduje zakrivanje nosu, ust in oči na javnih mestih in v zasebnih stavbah, ki so dostopne javnosti, a ob tem določa tudi nekatere izjeme. Prepoved tako ne velja za letala ter diplomatske in konzularne prostore. Prav tako ne za verske objekte in druge svete kraje.
Pokrivanje obraza bo tudi dovoljeno iz razlogov, povezanih z zdravjem in varnostjo, zaradi domačih običajev in vremenskih razmer. Dovoljeno pa bo tudi zaradi umetniških razlogov in oglaševanja.
Če bo posameznik trdil, da je pokrivanje obraza potrebno za osebno zaščito pri uresničevanju svobode izražanja, pa bo moral najprej dobiti dovoljenje pristojnega organa. Pri tem bo moral dokazati, da s pokrivanjem ne ogroža javnega reda, piše Indian Express.

V Švici je sicer le malo žensk, ki bi nosile tovrstna muslimanska pokrivala. Po podatkih raziskave Univerze v Luzernu namreč skoraj nihče ne nosi burke, le približno 30 žensk pa nosi nikab. Ob tem raziskava še navaja podatek, da je od 8,6 milijona prebivalcev Švice približno pet odstotkov muslimanov, ti pa večinoma prihajajo iz Turčije, BiH ali Kosova.
Muslimanske skupnosti in organizacije za človekove pravice, kot je Amnesty International, so sprejetje prepovedi že kritizirale. Amnesty International je v izjavi prepoved označil za “nevarno politiko, ki krši pravice žensk, vključno s svobodo izražanja in veroizpovedi”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje