Menu Item
Ukrajina je od začetka vojne zaradi mobilizacije moških v vojsko, migracij in ruske zasedbe ukrajinskih ozemelj izgubila več kot 30 odstotkov delovne sile. Zaradi tega so številne ženske, ki so kljub vojni ostale v domovini, poprijele za poklice, ki so jih pred tem opravljali moški. Veliko jih je zaposlenih v gospodarstvu, še posebej v obrambni in orožarski industriji.
Februarja prihodnje leto bo minilo tri leta, odkar je Rusija napadla Ukrajino. Ukrajinske oblasti so takrat moškim, ki so sposobni za boj, prepovedale odhod iz države, medtem ko so ženske pred vojno lahko pobegnile v tujino. A mnoge se za odhod kljub divjanju spopadov niso odločile. Med njimi je tudi Halina Javorska, ki je po poklicu odvetnica, vendar se je po začetku ruske invazije v Ukrajino odločila, da se zaposli še v tovarni orožja.
Kot poroča bruseljski portal Politico, se Javorska že dobro leto ukvarja s sestavljanjem brezpilotnih letalnikov, ki predstavljajo eno od ključnih oblik ukrajinskega odpora proti Rusiji. “Ko je mož odšel na fronto, sem spoznala, da želim tudi sama biti koristna. Mož je dejansko v enoti, ki upravlja brezpilotne letalnike, zato sem se tudi sama odločila, da se pridružim proizvodnji brezpilotnih letal. Na začetku smo izdelali do 70 brezpilotnih letal na mesec, zdaj pa jih v enem tednu izdelamo skoraj tisoč. Ko sem začela, nas je bilo v ekipi le šest, zdaj nas je že 40, od tega deset žensk,” je dejala.
Halina Javorska je tako ena od mnogih žensk, ki so po začetku vojne začele opravljati poklice, v katerih so se zaradi odsotnosti moških pojavile vrzeli. Nekatere so se zaposlile v gospodarstvu, gradbenih podjetjih, špediciji, številne pa so svojo priložnost našle v obrambni industriji, tako v državnih kot tudi zasebnih podjetjih.
“Na delovnih mestih primanjkuje ljudi, menim, da je prav, da smo ženske stopile v ospredje. Vojna je težavna, a je hkrati tudi priložnost, da ženske pridobimo nova znanja in poklice,” je dodala.
Podobno zgodbo ima tudi Julija Visocka, ki je vodja prodaje v podjetju Praktika. Pred vojno je bilo podjetje specializirano za izdelavo sefov in druge opreme za bančno industrijo, leta 2009 pa je izdelalo tudi oklepno vozilo Kozak. “Takrat to ni nikogar zanimalo. Vendar smo vozilo razvijali še naprej, ob začetku vojne pa smo fokus podjetja popolnoma preusmerili in jih začeli masovno proizvajati,” je dejala za Politico.
Vojaška vozila Kozak, ki jih uporabljajo za prevoze pehotnih enot, so se na različnih frontah izkazala kot odlična. V tem času je Visocka postala tudi vodja Lige obrambnih podjetij, kjer sicer prevladujejo moški, a kot pravi, je spol pri svojem delu nikoli ni oviral.
“V tej industriji se še nikoli nisem srečala s kakršnokoli obliko seksizma. Na vodilnem položaju agencije za obrambna naročila je prav tako ženska, tudi namestnica ministra za strateško industrijo je ženska. Mislim, da je diskriminatorno že samo razmišljanje, da bi morale biti deležne kakšne posebne obravnave,” je dejala.
Ukrajinska konfederacija delodajalcev je sporočila, da je potreba po dodatnih delavcih v državi zelo velika. Od začetka ruske invazije je Ukrajina zaradi mobilizacije v vojsko, migracij in zasedbe ozemelj izgubila več kot 30 odstotkov delovne sile oziroma 5,5 milijona ljudi.
“Ženske bi morale imeti vodilno vlogo v gospodarstvu države, ker naši moški varujejo Ukrajino in delajo vse, da nas vojna ne bi dosegla. Moramo narediti vse, da jim pomagamo, tako da pridobivamo nova znanja in izkušnje,” je poudarila Halina Javorska.
Dodala je, da ji delo pomaga pri občutku, da tudi sama pomaga k obrambi Ukrajine. V tem času se je naučila tudi novih veščin, kot je spajkanje. “Težko je, ko grem po delovnem dnevu odvetnice sestavljat še drone, vendar mi to pomaga, da se počutim koristno in da ne razmišljam o tem, kako gre mojemu možu na fronti. Mislim, da bi morale podobne stvari početi tudi druge žene vojakov,” je dejala Javorska.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje