V Venezueli uveljavili zakon, ki omogoča izpustitev več političnih zapornikov

Venezuela je soglasno potrdila zakon o amnestiji, ki ga je sprejela pod pritiskom ZDA manj kot dva meseca po ameriškem zajetju venezuelskega predsednika Nicolasa Madura 3. januarja v Caracasu.

Začasna predsednica države Delcy Rodriguez je po razglasitvi zakona poudarila, da morajo "znati prositi za odpuščanje in ga sprejeti" ter da zakon "odpira izjemno priložnost za ponovno združitev Venezuele".

"Odmikamo se od nestrpnosti in odpiramo nove poti za politiko v Venezueli," je dodala. Zakon je opisala kot "zgodovinski korak k pomiritvi" in poudarila, da je cilj, da se država nauči "demokratično in mirno sobivati".

Med prvimi so izpustili zaveznika vodje venezuelske opozicije Marie Corine Machado in nekdanjega podpredsednika parlamenta Juana Pabla Guanipo, ki je bil v hišnem priporu. Na družbenem omrežju X je danes sporočil, da je po devetih mesecih svoboden. Pozval je k izpustitvi vseh političnih zapornikov in da dovolijo vrnitev oporečnikom iz izgnanstva. Do zakona pa je bil kritičen, češ da ne zagotavlja amnestije, temveč je pomanjkljiv.

Zakon naj bi podelil amnestijo vsem političnim zapornikom, ki so jih od leta 1999 zaprli zaradi nasprotovanja vladavini predsednik Madura in tudi njegovega že pokojnega predhodnika Huga Chaveza, vendar temu ni tako. Velja namreč samo za 13 natančno določenih obdobij političnih kriz.

Med drugim velja za tiste, ki so sodelovali na protestih in v "nasilnih akcijah" leta 2002, stavki leta 2003 ter na določenih protivladnih protestih med letoma 2004 in 2025, med drugimi leta 2013, 2017 in 2024. Za tiste, ki so bili obsojeni zaradi "vojaškega upora" leta 2019 po sporni drugi inavguraciji Madura, pa amnestija ne velja.

Direktor nevladne organizacije Foro Penal Gonzalo Himiob je opozoril, da je "že samo to izključujoče in ne upošteva dejstva, da je bilo preganjanje neprekinjeno". Po podatkih te organizacije je sicer vlada od začetka leta izpustila okoli 450 političnih zapornikov, za zapahi pa jih ostaja več kot 600. Mnoge so aretirali med protesti proti ponovni izvolitvi Madura leta 2024, ki so je zasenčili očitki o volilnih prevarah.

Amnestija ne velja niti za tiste, ki so bili preganjani ali obsojeni zaradi "spodbujanja, napeljevanja, pozivanja, uveljavljanja, podpiranja, omogočanja, financiranja ali sodelovanja" v oboroženih akcijah ali nasilnih dejanjih proti državljanom, suverenosti ali celovitosti te južnoameriške države s strani "tujih držav, korporacij ali posameznikov". To bi lahko izključilo številne člane opozicije, med njimi tudi njeno voditeljico in Nobelovo nagrajenko za mir Machado, ki so podprli ameriško intervencijo 3. januarja.

Amnestija ne velja niti za kazniva dejanja, ki vključujejo hude kršitve človekovih pravic, zločine proti človečnosti, umore, hudo telesno poškodovanje, trgovino z mamili ter kazniva dejanja po zakonu proti korupciji.