Menu Item
Krim je ukrajinski in prav tako druga območja, ki jih je okupirala Rusija, so na prvem parlamentarnem vrhu Krimske platforme v Zagrebu danes sporočili hrvaški premier Andrej Plenković, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi. Napovedali so boj do končne zmage Ukrajine.
“Zbrali smo se, da bi posredovali tri sporočila. Prvo je, da jasno in glasno rečemo, da je Krim Ukrajina, da sta Doneck in Lugansk Ukrajina, da so vsa okupirana območja Ukrajina, ter da podpiramo Ukrajino pri uresničevanju njene ozemeljske celovitosti. Drugo je podpora parlamentov držav, ki so zbrani tu, ukrajinskemu parlamentu, tretje pa, da izrazimo močno podporo svetovnemu redu, ki temelji na mednarodnem pravu,” je ob začetku vrha Krimske platforme izpostavil hrvaški premier Andrej Plenković.
Nezakonita aneksija Krima leta 2014 je bila po njegovih besedah napoved Rusije, kaj bo sledilo, Krimska platforma pa je odgovor demokratičnega sveta, da nikoli ne bo privolil v njene cilje.
Hrvaški premier je še spomnil, da je Hrvaška vedno podpirala Ukrajino, tokratno srečanje pa je samo še ena manifestacija te podpore. “Ne biti na strani Ukrajine, pomeni izdajo vseh načel, na katerih temelji demokratični svet. Biti na strani Ukrajine pomeni biti na pravi strani,” je dodal in izrazil zadovoljstvo, da Evropa in svet nista ponovila napake izpred 30 let, ko Hrvaška ni imela takšnega izraza solidarnosti, kot ga ima Ukrajina danes.
Da je Krim ukrajinski, je bilo tudi glavno sporočilo predsednice predstavniškega doma ZDA Nancy Pelosi. “Rusija krši človekove pravice v Ukrajini, to je napad na samo demokracijo,” je bila jasna. Opozorila je, da brutalni napadi, ubijanje civilistov, posilstva in napadi na energetsko infrastrukturo niso humano vedenje. “Vse to so vojni zločini in obljubljamo ukrajinskemu narodu, da bomo stali ob njih,” je napovedala.
Pelosi je za konec izpostavila pomembnost sankcij, “ker je na kocki sama demokracija”, ter zagotovila, da bodo ZDA stale ob Ukrajini do konca.
Krimska platforma Rusijo pozvala k umiku iz Ukrajine
Udeleženci Krimske platforme so danes v skupni deklaraciji potrdili, da spoštujejo mednarodno priznane meje Ukrajine, ter obsodili nezakonite aneksije in Rusiji poslali sporočilo, naj se umakne iz Ukrajine in konča vojno, je po koncu vrha sporočil predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković.
Jandroković je poudaril, da skupna izjava daje jasno podporo ukrajinskemu narodu in državi. “Jasno je tudi sporočilo agresorju, da se civilizirani svet ne bo utrudil, da bomo stali ob Ukrajini, dokler ne bodo osvobodili zadnjega centimetra ozemlja,” je dodal.
Predsednik ukrajinskega parlamenta Ruslan Stefančuk je izpostavil zgodovinski pomen vrha. “Potem ko bomo analizirali rezultate vrha, bomo lahko rekli, da je bilo to edinstveno srečanje. Ne samo zato, ker smo veliko govorili o Ukrajini, ampak zato, ker smo se pogovarjali o pomembnih vprašanjih in sklenili, da smo na isti strani, posebno ko govorimo o Ukrajini,” je poudaril.
Stefančuk je poleg plenarnega srečanja izpostavil številne dvostranske sestanke. “Pokazali smo, da nismo samo kolegi, ampak prijatelji, ki delijo iste skupne cilje. Tistim državam, ki so na drugi strani zgodovine, želim reči: poglejte nas, to je podpora, prijateljstvo, civilizacija, mir. Ukrajina bo obstala in uspela,” je napovedal.
Zelenski: Okupacija Krima je začasna
Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski je udeležence Krimske platforme spomnil, da se je vse začelo leta 2014 “z noro agresijo na Krimu”. “Osem let pozneje vsi trpijo in izgubljajo zaradi te agresije,” je dejal in dodal, da je svet po okupaciji Krima postal okrutnejše mesto, v katerem Rusija lahko povzroči lakoto. “Prepovedali so svobodno plovbo, Rusija pa ruši tudi stabilnost na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki, ker je Krim strateška utrdba. Svet je danes postal žrtev izsiljevanja Rusije,” je opozoril.
Poudaril je, da bo svet začutil, da se je vojna končala, šele ko bo Krim osvobojen. “Rusija trdi, da je Krim njihov od leta 2014, mi pa smo tu sedaj, da pokažemo, da je okupacija Krima začasna. Ukrajinska zastava bo spet plapolala na Krimu,” je napovedal.
Zelenski je mednarodno skupnost spomnil, da Ukrajina danes potrebuje vojaško in finančno podporo ter sankcije proti Rusiji, njeno pomoč pa bo potrebovala tudi po koncu vojne. “Naše sodelovanje se mora nadaljevati, ko si povrnemo ozemeljsko celovitost,” je dejal in pojasnil, da bo Ukrajina potrebovala izkušnje pri zagotavljanju varnosti, infrastrukture in socialne varnosti.
Klakočar Zupančič opozorila, da Ukrajina krvavi tudi za Evropo
Na vrhu Krimske platforme sodeluje skupno 53 mednarodnih organizacij in držav. Med 42 delegacijami iz 32 držav je tudi slovenska, ki jo zastopa predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. “Močno verjamem v pomen parlamentarne diplomacije in odprti dialog med parlamenti. Dialog je ključni dejavnik pri vzdrževanju enotnosti na vseh ravneh. Odgovor Evropske unije na rusko agresijo je pokazatelj resničnega vodstva v mednarodni skupnosti, njen enotni odziv na agresijo pa je presenetil mnoge,” je dejala .
Predsednica državnega zbora je obenem izrekla sožalje vsem, ki so zaradi vojne izgubili družino, prijatelje in znance, ter izrazila občudovanje nad ukrajinskim vodstvom, narodom in njihovim pogumom. “Ostajam brez besed, ko pomislim na grozote, ki se dogajajo v Evropi v 21. stoletju, in grozljive razmere, ki prizadenejo najobčutljivejše, posebno otroke,” je izjavila, a opozorila, da so na vidiku še težji časi.
“Zadovoljna sem, da sta Evropa in svet pokazala takšno solidarnost z ukrajinskim narodom, kar je dokaz, da človeštvo ne pozna meja,” je dejala in pri tem opozorila na pomen podpore evropskih državljanov pri skupnem odgovoru mednarodne skupnosti. “Mi lahko pomagamo našim državljanom, da spoznajo, da Ukrajina krvavi tudi za Evropo kot za vsako drugo državo, ki je posvečena demokraciji, vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic (…) Treba je stalno govoriti tako o kršenju človekovih pravic in gospodarskih ter ekoloških posledicah vojne v Ukrajini kot sankcijah proti Rusiji,” je pojasnila.
Krimska platforma je posvetovalni in koordinacijski forum, ki so ga na pobudo Zelenskega ustanovili avgusta lani z namenom opozarjanja mednarodne skupnosti na nezakonito rusko priključitev Krima, da bi iskali načine za ublažitev njenih posledic ter kot odziv na naraščajoče varnostne grožnje. Vrh je, v virtualni obliki, ponovno potekal avgusta letos. Oba vrha sta doslej potekala na ravni vlad in predsednikov držav, z vrhom v Zagrebu pa vzpostavljajo tudi parlamentarno obliko Krimske platforme.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje