Rusija napovedala odprtje humanitarnega koridorja iz Mariupola

Svet 20. Mar 202207:25 > 23:00 7 komentarjev
Mariupol
PROFIMEDIA

Spremljali smo petindvajseti dan ruske invazije na Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v videonagovoru opozoril na kopičenje trupel ruskih vojakov, ki jih nihče ne pride iskat. Ruska vojska je medtem v soboto v obleganem ukrajinskem mestu Mariupol bombardirala šolo, kjer se je skrivalo okoli 400 otrok, žensk in starejših. V mestu Mariupol je sicer še vedno ujetih okoli 400 tisoč ljudi, ki se v zakloniščih že dva tedna skrivajo pred bombardiranjem ruske vojske. Prebivalci so brez elektrike, ogrevanja in vode. Moskva pa je sporočila, da je ruska vojska v Ukrajini znova uporabila hipersonične rakete kinžal. Iz Ukrajine so sporočili, da naj bi se virtualni mirovni pogovori nadaljevali v ponedeljek, Turčija medtem trdi, da sta državi "zelo blizu" sklenitvi dogovora. Slovenski premier Janez Janša je sporočil, da Slovenija nazaj v Kijev pošilja diplomatskega predstavnika z ekipo. Kitajska je zavrnila obtožbe, da v Rusijo pošilja orožje in strelivo. V medijih in na družbenih omrežjih se pojavlja veliko različnih informacij, katerih točnost je nemogoče preveriti.

Dogajanje smo spremljali v živo: 

22.30 Rusija napovedala odprtje humanitarnega konvoja iz Mariupola

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da bodo v ponedeljek zjutraj odprli humanitarne koridorje iz Mariupola. Vodili naj bi tako na vzhod kot tudi na zahod iz obleganega mesta. V izjavi za javnost je general Mihail Mizincev predlagal odprtje koridorjev od 10. ure po moskovskem času, ko naj bi ukrajinskim četam in “tujim plačancem” omogočili, da odložijo orožje in odidejo, poroča britanski BBC.

Ob 12. uri po lokalnem času pa naj bi po razminiranju cest tudi humanitarnim konvojem s hrano omogočili prehod v mesto iz obeh smeri. Kot je še pojasnil Mizincev, je v mestu še vedno ujetih do 130 tisoč civilistov, ki bi lahko varno odšli na vzhod ali zahod, če se bo “Kijev do 5. ure po moskovskem času pozitivno odzval”.

Prejšnja prizadevanja za evakuacijo civilistov iz Mariupola so hitro propadla, saj je Rusija kljub apovedani prekinitvi ognja nadaljevala z obstreljevanjem.

21.00 V Nemčiji akcije in protesti v podporo Ukrajini

V Berlinu so umetniki pred Brandenburškimi vrati pripravili akcijo Zvok za mir, s katero želijo zbrati čim več sredstev za podporo žrtvam vojne v Ukrajini. Pričakujejo več deset tisoč obiskovalcev, ki bodo prisluhnili glasbenikom, kot so Clueso, Michael Patrick Kelly, Sarah Connor ter David Garrett. Nagovorila jih bo tudi Natalija Kličko, žena kijevskega župana in nekdanjega boksarskega prvaka Vitalija Klička. V Hamburgu je medtem danes več tisoč ljudi protestiralo proti ruskemu napadu na Ukrajino. K protestu so pozvali podmladki več političnih strank, podnebno gibanje Petki za prihodnost in ukrajinska diaspora, poroča dpa.

PROFIMEDIA

20.15 Johnson obljublja nadaljnjo vojaško podporo Ukrajini

Britanski premier Boris Johnson se je danes popoldne v pogovoru z Volodimirjem Zelenskim zavezal, da bo nadaljeval vojaško podporo Ukrajini. “Predsednik vlade je poudaril stalno zavezanost Združenega kraljestva, da bo skupaj z mednarodnimi partnerji sodelovali pri usklajevanju podpore za krepitev samoobrambe Ukrajine,” so sporočli z Downing Streeta. “Oba voditelja sta poudarila nadaljnji pomen sankcij pri izvajanju pritiska na Putina in obsodila gnusne napade na nedolžne civiliste po grozovitih bombnih napadih v Mariupolu,” so še zapisali po poročanju britanskega BBC.

19.40 Slovenija nazaj v Kijev pošilja diplomatskega predstavnika

Slovenija bo prihodnji teden v Kijev poslala nazaj svojega diplomatskega predstavnika z ekipo, je na Twitterju sporočil predsednik vlade Janez Janša. “Delamo na tem, da bo EU ravnala enako,” je še zapisal premier in dodal, da Ukrajina potrebuje tudi neposredno diplomatsko podporo, da čim prej pride do prekinitve agresije in miru.

Slovenski veleposlanik v Kijevu Tomaž Mencin se je s slovenskim osebjem iz Kijeva umaknil ob ruskem napadu na Ukrajino, tako da so prostori veleposlaništva trenutno prazni. Janša je sicer ta teden v pogovoru za Televizijo Slovenija spomnil, da so številni pomembni diplomati Ukrajino zapustili že dneve pred začetkom invazije, zaradi česar so se v državi po njegovih besedah počutili osamljeni in zapuščeni. Pojasnil je, da je bila vrnitev diplomatskega predstavnika EU prvi predlog po vrnitvi trojice premierjev članic EU, ki so v tem tednu obiskali Kijev – poleg Janše sta bila to še poljski in češki premier Mateusz Morawiecki in Petr Fiala. V ukrajinski prestolnici sta po Janševih besedah trenutno le veleposlanika Poljske in Vatikana.

19.10 Rusija potrdila smrt poveljnika črnomorske flote

Ruski predstavniki pa so potrdili smrt namestnika poveljnika ruske črnomorske flote Andreja Palija, ki je umrl v spopadih v Mariupolu. Čeprav so ukrajinske sile poročale, da so v spopadih ubile že najmanj pet generalov, je Rusija doslej potrdila le smrt generalmajorja Andreja Suhovetskega, piše BBC.

18.40 Kitajska zavrača obtožbe, da Rusiji pošilja orožje

Kitajski veleposlanik v ZDA je dejal, da njegova država Rusiji ne pošilja orožja za uporabo v Ukrajini, vendar ni dokončno izključil možnosti, da bi Peking to storil v prihodnosti, poroča Guardian. Na vprašanje, ali bi Kitajska lahko poslala denar ali orožje Rusiji, je veleposlanik Qin Gang dejal: “Obstajajo dezinformacije o Kitajski, da naj bi Rusiji nudila vojaško pomoč. To zavračamo.” Dodal je, da “Kitajska pošilja hrano, zdravila, spalne vreče in otroško formulo, ne pa orožja in streliva kateri koli stranki”.

Kot je dodal Gang, Peking še naprej “spodbuja mirovna pogajanja in poziva k takojšnji prekinitvi ogranja”, še poroča Guardian.

18.20 Delavce jedrske elektrarne v Černobilu naj bi evakuirali

64 ljudi, ki so bili več kot tri tedne ujeti v jedrski elektrarni v Černobilu, ki jo okupirajo ruske sile, naj bi po poročanju Kyiv Independent izpustili. Opravljanje njihovih delovnih mest naj bi prevzelo 46 prostovoljnih delavcev, ki naj bi že odpotovali v okupirano jedrsko elektrarno.

Približno 200 izmenskih delavcev in pripadnikov ukrajinske nacionalne garde je namreč obtičalo v jedrski elektrarni od prvega dne vojne, 24. februarja. Ker ruska stran ni mogla zagotoviti njihove varnosti, če bi zapustili Černobil, so bili delavci ujeti s pomanjkanjem hrane in zdravil, poroča BBC.

17.48 Zelenski invazijo na Ukrajino primerjal z dokončno rešitvijo nacistov

Volodimir Zelenski je v video nagovoru izraelskih poslancev rusko invazijo na Ukrajino primerjal z dokončno rešitvijo – izraz, ki so ga nacisti uporabili za pregon in poboje Judov. Zelenski, ki je tudi sam Jud, je pozval Izraelce, naj pomagajo ukrajinskemu uporu proti ruski vojski, poroča britanski BBC.

“Spet uporabljajo te besede – dokončna rešitev – ko gre za nas, ukrajinski narod, rekli so jih na srečanju v Moskvi,” je dejal Zelenski, ki je nekaj svojcev izgubil v holokavstu. Ukrajinski predsednik je v govoru potegnil več vzporednic z drugo svetovno vojno. Opozoril je, da invazija ni vojaška operacija. “To je celostna vojna, katere cilj je uničenje naših ljudi, uničenje naših otrok, družin, državnosti, mest, kulture in vsega, kar nas dela Ukrajince,” je dejal. “Zato imamo pravico, da potegnemo te vzporednice iz zgodovine. Naše vojne za preživetje in druge svetovne vojne,” je dodal.

Izrael je še pozval, naj Ukrajini da orožje. Obenem pa je poslance vprašal, zakaj še niso uvedli sankcij proti Rusiji.

16.40 Protesti Ukrajincev v Hersonu

Po spletu je zaokrožil posnetek iz okupiranega mesta Herson na vzhodu Ukrajine, kjer se je tovornjak ruske vojske zaradi protestov domačinov moral umakniti.

16.26 Zelenski: Ruske sile so prišle, da nas iztrebijo, nas ubijejo

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes ponovno izpostavil pogajanja z Rusijo kot edini način za končanje vojne v Ukrajini. “Pripravljen sem na pogajanja z njim,” je dejal, pri čemer je mislil na ruskega predsednika Vladimirja Putina. “Mislim, da brez pogajanj ne moremo končati te vojne,” je dejal v intervjuju za CNN in dodal, da so “ruske sile prišle, da jih iztrebijo, ubijejo”.

Ukrajinski voditelj Zelenski, ki je z javnim uporom proti Putinu in njegovim silam dosegel status narodnega heroja, pa je govoril tudi o ukrajinskem uporu proti ruski vojski in sporočil, da je v boju doslej umrlo več tisoč ruskih vojakov. “Če obstaja le en odstotek možnosti, da ustavijo to vojno, mislim, da moramo zagrabiti to priložnost,” je dejal in pozval k pogajanjem in pogovorom s Putinom. “Če ti poskusi propadejo, bo to pomenilo tretjo svetovno vojno,” je dodal.

16.25 V Rusiji na protestih proti vojni v Ukrajini nove aretacije

Na demonstracijah proti vojni v Ukrajini so v Rusiji po navedbah nevladnikov do popoldneva pridržali že več kot 20 protestnikov, je sporočila organizacija OWD-Info. Protesti so med drugim potekali v Moskvi, Sankt Peterburgu, Jekaterinburgu in Vladivostoku. Shodi proti ruski invaziji so bili tudi v Nemčiji in Ukrajini.

Ruske oblasti s trdo roko zatirajo demonstrante, ki nasprotujejo politiki Kremlja. Od začetka ruskega napada na Ukrajino 24. februarja so po navedbah OWD-Info zabeležili več kot 15.000 aretacij, nekateri so bili pridržani več kot enkrat. Nekatere aretirane doletijo odvzem prostosti in denarne kazni. V povezavi s protesti 13. marca pa so doslej aretirali 936 ljudi v 37 mestih, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Obenem oblasti protestnike preganjajo pred sodiščem. Odprtih naj bi bilo že najmanj 37 procesov proti 43 posameznikom.

PROFIMEDIA

Na družbenih omrežjih so se medtem pojavile fotografije in posnetki protestov, ki danes potekajo v okupiranih ukrajinskih mestih Herson, Harkov in Berdjansk. Vsa mesta nadzoruje ruska vojska. Protesti so videti mirni, a naj bi ruske sile po poročanju britanskega BBC že razgnale. Iz nekaterih mest prihajajo posnetki nasilnega posredovanja.

16.13 Zelenski: Če bi bila Ukrajina članica Nata, do vojne ne bi prišlo

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da če bi bila njegova država prej sprejeta v Severnoatlantsko zavezništvo, potem Rusija ne bi napadla države. “Če bi bili član Nata, se vojna ne bi začela. Rad bi prejel varnostna jamstva za svojo državo, za svoje ljudstvo,” je Zelenski povedal za CNN in dodal, da je hvaležen za pomoč, ki jo je Nato zagotovil od začetka invazije. “Če so nas članice Nata pripravljene videti v zavezništvu, potem to storite takoj, ker ljudje umirajo vsak dan,” je še poudaril ukrajinski predsednik.

16.00 Turčija trdi, da sta Rusija in Ukrajina blizu sklenitve dogovora

Turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu, ki posreduje v mirovnih pogajanjih med Ukrajino in Rusijo, je dejal, da sta obe strani blizu dogovora. Za francosko tiskovno agencijo AFP je dejal, da “sklenitev soglasja, medtem ko ubijajo civiliste, ni enostavna”. Cavusoglu se je sicer ta teden mudil na obisku tako v Ukrajini, kot tudi v Rusiji. Kot je pojasnil, je Turčija v tesnem stiku s pogajalskimi skupinami, a o podrobnostih pogovorov ne želi govoriti, saj da igra pošteno vlogo posrednika.

Obe strani naj bi se sicer pogajali o šestih ključnih točkah: o nevtralnosti Ukrajine, razorožitvi in varnostnih jamstvih, o t.i. denacifikaciji Ukrajine, odpravi ovir za uporabo ruskega jezika v Ukrajini, statusu odcepljene regije Donbas ter o statusu Krima.

Ruski in ukrajinski pogajalci so se v zadnjem tednu srečavali preko videopovezave. Kot je danes poročal časnik Ukrajinska pravda, naj bi se pogovori preko spleta nadaljevali v ponedeljek. Ob tem so navajali še vodjo poslanske skupine Služabnik naroda Davida Arahamia, ki je pojasnil, da pogovori potekajo vsak dan, tudi danes.

15.18 Na Slovaškem začenjajo nameščati obrambni sistem Patriot

Na Slovaškem so začeli nameščati zračni obrambni sistem Patriot. Tega pošiljajo partnerice Slovaške v zvezi Nato v luči ruske vojne v Ukrajini. Pošiljke opreme in osebja se bodo nadaljevale v prihodnjih dneh, je sporočilo slovaško obrambno ministrstvo. S sistemom bodo upravljali nemški in nizozemski vojaki. Sprva bo nameščen na vojaškem letališču Sliač v osrednjem delu Slovaške in bo pomagal braniti vzhodno krilo Natove obrambe, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Sistem Patriot bo del nove bojne skupine zveze Nato na Slovaškem, v katero naj bi bilo vključenih 2100 vojakov, med njimi tudi slovenski.

14.56 V Ukrajini z domov zbežala že več kot četrtina prebivalstva

V Ukrajini je od začetka ruske invazije na Ukrajino pred skoraj enim mesecem svoje domove zapustilo že več kot deset milijonov ljudi, kar je več kot četrtina prebivalstva, so sporočili iz visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR). Državo pa je od 24. februarja zapustilo 3.389.044 oseb, od tega v zadnjem dnevu 60.352. Preostalih okoli sedem milijonov ljudi pa je razseljenih znotraj Ukrajine. Vodja UNHCR Filippo Grandi je opozoril, da je trpljenje civilistov, ki morajo zapustiti domove, odgovornost tistih, ki vodijo vojno.

Okoli 90 odstotkov vseh, ki so zbežali, so ženske in otroci. Moški, stari med 18. in 60, morajo namreč ostati v državi in jo braniti. Med tistimi, ki so zbežali v tujino, je po ocenah Sklada ZN za otroke več kot 1,5 milijona otrok. Pred začetkom konflikta je na območjih, ki jih nadzoruje Kijev, živelo okoli 37 milijonov ljudi.

PROFIMEDIA

13.32 Papež obsodil “nesmiseln masaker” v Ukrajini

Papež Frančišek je v molitvi angelus obsodil vojno v Ukrajini kot “nesmiseln masaker”. Označil jo je za nečloveško in bogoskrunstvo, ker ne spoštuje svetosti človeškega življenja. Kot uteho je papež Frančišek označil dejstvo, da lahko prebivalci, ki se skrivajo pred bombami, še naprej prejemajo duhovno podporo. Z nekaterimi duhovniki v Ukrajini je papež, kot je dejal, govoril po telefonu. Zahvalil se jim je za pričevanje in bratstvo ter za konkretno podporo, ki jo pogumno dajejo obupanemu ljudstvu.

Poglavar katoliške cerkve je ob tem pozval h konkretnejši podpori ukrajinskim beguncem. “Ne smemo se navaditi na vojno in nasilje. Ne smemo postati utrujeni od sprejemanja beguncev, tudi v prihodnjih mesecih,” je dejal Frančišek. Njegove besede je zbrana množica na Trgu sv. Petra v Vatikanu pozdravila z aplavzom. Papež je vernike pozval, da se 25. marca pridružijo molitvi za mir. Papež bo na ta dan v Vatikanu vodil slovesnost spokoritve, na isti dan pa bo ta slovesnost potekala tudi v portugalski Fatimi, ki velja za enega najpomembnejših svetovnih romarskih središč, posvečenih Mariji.

PROFIMEDIA

13.00 Britanski premier tarča kritik zaradi primerjave brexita z vojno v Ukrajini

Britanski premier Boris Johnson je postal tarča kritik, potem ko je ocenil, da so Britanci z brexitom izkazali enako naklonjenost svobodi, kot jo izkazujejo Ukrajinci v ruski vojni. Johnson je v govoru na konferenci njegove konservativne stranke v Blackpoolu v soboto dejal, da je “instinkt ljudi te države, tako kot Ukrajincev, da vsakič izberejo svobodo”. Referendum o izstopu Velike Britanije iz EU junija 2016 je označil za enega bolj jasnih primerov tega iz nedavne zgodovine. “Ko so Britanci v tako velikih, velikih številkah glasovali za brexit, ne verjamem, da je bilo to zato, ker so bili kakor koli nestrpni do tujcev. Šlo je zato, da so želeli svobodno početi stvari drugače in omogočiti tej državi, da se vodi sama,” je dejal. Kot primer izkaza želje Britancev po svobodi je navedel tudi hitro cepljenje proti covidu-19.

Nekdanji predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je na Twitterju zapisal: “Boris, tvoje besede žalijo Ukrajince, Britance in zdravo pamet.” Voditelj britanskih liberalnih demokratov Ed Davey je ocenil, da Johnson po nepotrebnem razdvaja. “Primerjava referenduma z begom žensk in otrok pred Putinovimi bombami je žalitev za vsakega Ukrajinca,” je prepričan. Finančni minister v Johnsonovi vladi Rishi Sunak pa je danes za Sky News dejal, da sam obeh situacij ne vidi kot primerljivih. “Jasno je, da nista neposredno primerljivi, in milim, da tudi premier ni želel reči, da sta neposredno primerljivi,” je rekel.

12.03 Rusija v Ukrajini znova uporabila hipersonične rakete

Rusija je v Ukrajini znova uporabila hipersonične rakete kinžal, so sporočili iz Moskve. Z njimi naj bi uničila skladišče goriva na jugu države. “Raketni sistem kinžal s hipersoničnimi balističnimi raketami je uničil veliko skladišče goriva in maziv ukrajinskih oboroženih sil” v regiji Mikolajiv, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Po navedbah Moskve so se v skladišču nahajale glavne zaloge goriva za ukrajinska vojaška vozila na jugu države.

Hipersonične rakete je Rusija po lastnih navedbah izstrelila iz zračnega prostora nad polotokom Krim pod ruskim nadzorom. Prav tako je iz Kaspijskega morja izstrelila rakete kalibr, ki so prav tako ciljale skladišče. Rusija naj bi hipersonične rakete v Ukrajini prvič uporabila v petek ter z njimi uničila skladišče orožja na območju Ivano-Frankivska na zahodu Ukrajine nedaleč od meje z Romunijo.

Prav tako je rusko obrambno ministrstvo poročalo, da je v napadu na center za urjenje v mestu Ovruč na severu Ukrajine umrlo več kot 100 pripadnikov ukrajinskih specialnih enot in “tujih plačancev”.

11.20 V ruskem obstreljevanju uničena ena največjih evropskih tovarn jekla

Ukrajinski poslanci so sporočili, da je bila v ruskem obstreljevanju uničena ena največjih evropskih tovarn jekla, tovarna Azovstal. Da so zadeli tovarno, je potrdil tudi generalni direktor, vendar ni razkril, kakšna je razsežnost škode.

09.29 Ruska vojska v Mariupolu napadla šolo

Ruska vojska je v soboto v obleganem ukrajinskem mestu Mariupol bombardirala šolo, kjer se je skrivalo okoli 400 otrok, žensk in starejših, so sporočile mestne oblasti. Podatkov o žrtvah še ni.

Mestne oblasti so sicer ruskim silam še očitale, da so proti njihovi volji v Rusijo evakuirale več tisoč civilistov, predvsem otrok in žensk, poroča britanski BBC, ki opozarja, da navedb še ni uspel preveriti. Iz Mariupola naj bi v soboto sicer uspelo zbežati 4.100 ljudem, so sporočili iz urada ukrajinskega predsednika. Še okoli 2.500 ljudi pa je po humanitarnih koridorjih zbežalo iz regij Kijev in Lugansk. Ruska vojska je v soboto zvečer poročala, da je iz samooklicanih Ljudskih republik Doneck in Lugansk ter drugih območij v Ukrajini v smeri Rusije zbežalo skoraj 16.400 ljudi.

O smrtnih žrtvah poročajo tudi iz drugih ukrajinskih mest, ki so prav tako tarče silovitega ruskega obstreljevanja. Po raketnem napadu na vojašnico v Mikolajevu na jugu države poročajo tamkajšnje oblasti o najmanj 50 mrtvih, ki so jih izkopali iz ruševin. Skupno naj bi v času napada v stavbi spalo okoli 200 vojakov, okoli 60 ranjenih so prepeljali v bližnje bolnišnice. Ruske sile so sicer v soboto nadaljevale obsežno obstreljevanje Mikolajeva, so sporočile regionalne oblasti. Napadi se dogajajo tako hitro, da niti nimajo časa sprožiti alarm, pojasnjujejo. Ob tem niso podali informacij o razsežnosti napadov ali nastali škodi.

Mariupol
Alexander Ermochenko/REUTERS

V obleganem mesto Harkov pa je doslej umrlo 266 civilistov, od tega 14 otrok, so sporočile lokalne oblasti v soboto. Mesto je še naprej tarča obstreljevanja, v soboto so ruske sile zadele več stanovanjskih hiš, je poročala ukrajinska tiskovna agencija Unian. V obstreljevanju večnadstropne stanovanjske hiše davi pa je umrlo še najmanj pet ljudi, med njimi devetletnik, so sporočile lokalne oblasti. O katastrofalnih razmerah poroča tudi župan Černigiva na severu države. Ruske sile še naprej obstreljujejo stanovanjska naselja, pri čemer umirajo mirni ljudje, je sporočil župan mesta Vladislav Atrašenko. Opozarja, da mesto nima elektrike, ogrevanja ali tekoče vode.

08.35 Raziskava: Vojna v Ukrajini bo na svetovni ravni pripeljala v stagflacijo

Sankcije bodo Rusijo potisnile v recesijo, svetovna gospodarska rast bi se lahko upočasnila, inflacija pa še porasla. Popolna prepoved trgovanja z ruskimi energenti bi lahko sprožila recesijo tudi v nekaterih evropskih državah. Posledica vojne v Ukrajini na svetovni ravni bo stagflacija, kaže ta teden objavljena raziskava IGM Foruma.

08.29 Zelenski opozarja na kopičenje trupel ruskih vojakov

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v videonagovoru zgodaj davi opozoril na kopičenje trupel ruskih vojakov. “Na žariščih predvsem hudih spopadov so naše prednje obrambne linije praktično zasute s trupli ruskih vojakov,” je dejal Zelenski. “In teh trupel, teh teles nihče ne pride iskat,” je dodal. Kot je pojasnil, čez trupla nato pošiljajo nove enote in vojake. Čeprav razume, da ima Rusija skoraj neomejeno število vojakov in vojaške opreme, ne razume, da ne opazijo izgub. “Ampak zanima me od ruskih državljanov, kaj so vam storili v teh letih, da ne opazite svojih izgub,” je dodal.

Po navedbah ukrajinskih oblasti je doslej od ruske invazije na Ukrajino umrlo 14.000 ruskih vojakov. Ruske oblasti so medtem pred približno enim tednom poročale o 1.300 mrtvih ruskih vojakih. Kot opozarja dpa, nobenih navedb ni možno neodvisno preveriti.

Volodimir Zelenski
Urad ukrajinskega predsednika/REUTERS

Zelenski je še sporočil, da je ukrajinski varnostni svet medtem prepovedal 11 proruskih strank, nekatere naj bi bile povezane tudi z rusko državo. Kot je pojasnil, bo prepoved v veljavi do izteka vojnega stanja. V državi pa je trenutno blokiranih tudi okoli 1.500 medijev, ki so širili rusko propagando, je poročala ukrajinska podružnica tiskovne agencije Interfax. Po ocenah ukrajinske policije je prepovedane medije spremljajo okoli 15 milijonov ljudi, poroča britanski BBC.

07.18 Na ulicah mesta ležijo mrtvi

Ukrajinski major Denis Prokopenko  je za CNN povedal, da ljudje v Mariupolu zaradi strahu pred napadi ne zapuščajo radi svojih podzemnih zavetišč, niti v primeru, da bi prišli do najnujnejših stvari. To pomeni, da skušajo piti manj vode, pojesti manj hrane, na prosto pa pridejo le takrat, ko želijo pripraviti topel obrok. Plin, elektrika in voda v mestu še vedno ne delujejo. Na ulicah ležijo mrtvi, saj preprosto ni nikogar, ki bi jih pobral, ali pa je za to preveč nevarno.

07.07 “Obleganje Mariupola je vojni zločin”

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po poročanju britanskega Guardiana dejal, da je obleganje pristaniškega mesta Mariupol “teror, ki se ga bomo spominjali v prihodnjih stoletijih”. V nočnem nagovoru je še povedal, da se bo obleganje tega mesta v zgodovino zapisalo kot vojni zločin. Kljub temu so po njegovih besedah potrebna mirovna pogajanja, čeprav niso “lahka in prijetna”. V mestu Mariupol je po poročanju lokalnih oblasti še vedno ujetih okoli 400 tisoč ljudi, ki se že dva tedna skrivajo pred bombardiranjem, ki je prekinilo tudi dobavo elektrike, ogrevanja in vode. Reševalci medtem še vedno iščejo preživele v sredinem napadu, ko so ruske sile bombardirale mestno gledališče. Rusija je napad zanikala.

07.00 Ukrajinska vojska: Rusija se skuša nadomestiti vojaške izgube

Ukrajinska vojska v jutranjem poročilu navaja, da se ruska vojska, namesto da bi sprožila nove ofenzive, osredotoča na zamenjavo izgub in popravilo škode na opremi, ki jo je utrpela v soboto. Ukrajina rusko vojsko prav tako obtožuje, da na območjih, ki jih zaseda, namerno ustvarja pogoje za humanitarno krizo. Tako naj bi Rusi včeraj preprečili, da konvoj pomoči pride do mesta Herson. Ukrajinska vojska je v svoji prejšnji objavi zatrdila, da je uspešno obnovila obrambno linijo na več območjih na jugu države, poroča BBC, ki navedb ukrajinske vojske ne more potrditi.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Pošlji komentar Preberi komentarje (7)

Najbolj brano - Svet