V Mariupolu ulični boji, Ukrajina izgubila dostop do Azovskega morja

Svet 19. Mar 202207:41 > 22:01 8 komentarjev
Mariupol
PROFIMEDIA

Spremljali smo štiriindvajseti dan ruske invazije na Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v video sporočilu Rusijo pozval k takojšnjim pogovorom brez zavlačevanja. Rusija trdi, da je prvič uporabila hipersonične rakete, s katerimi naj bi uničili skladišče orožja na zahodu Ukrajine. Medtem po oceni Pentagona ruske sile vse bolj napadajo civilne cilje v ukrajinskih mestih. V obleganem Mariupolu, kjer boji že potekajo tudi v središču mesta, po navedbah ZN zmanjkuje zadnjih zalog vode in hrane. Iz uničenega gledališča so doslej rešili 130 ljudi, ki so se tam skrivali pred obstreljevanjem, več sto naj bi bilo še ujetih pod ruševinami. Napadi so se včeraj zgodili tudi v Lvovu, mestu na zahodu Ukrajine in blizu meje s Poljsko, ki je doslej veljalo za relativno varno. Ukrajina je priznala, da so izgubili dostop do Azovskega morja, iz Kijeva pa se vrstijo pozivi Pekingu, naj obsodijo rusko agresijo. V medijih in na družbenih omrežjih se pojavlja veliko različnih informacij, katerih točnost je nemogoče preveriti.

Dogajanje smo spremljali v živo: 

20.50 “Mariupol je izbrisan z obličja zemlje”

Na spletu je zaokrožil videoposnetek ukrajinskega policista, ki se javlja iz Mariupola. Kot je dejal, je mesto “izbrisano z obličja zemlje”. “Otroci, starejši umirajo. Mesto je uničeno in izbrisano z obličja zemlje,” je dejal in v pozivu ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu ter francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu dodal “Obljubili ste pomoč, dajte nam jo. Biden, Macron, odlična voditelja sta. Bodita to do konca”.

20.00 V Kijevu naj bi življenje izgubilo 228 ljudi, vključno s 4 otroki

Kijevske oblasti so sporočile, da je bilo od začetka invazije v ukrajinski prestolnici ubitih 228 ljudi, vključno s štirimi otroki. Po podatkih mestnega sveta je bilo ranjenih več kot 900 občanov, od tega 16 otrok. Poškodovanih je bilo skoraj 40 hiš, šest šol in štirje vrtci.

19.10 Papež Frančišek obiskal ukrajinske otroke v rimski bolnišnici

Papež Frančišek je obiskal 19 ukrajinskih begunskih otrok v otroški bolnišnici Bambino Gesù v Rimu. Mladi bolniki so pobegnili iz Ukrajine v prvih dneh vojne in se med drugim zdravijo zaradi onkoloških in nevroloških bolezni ter hudih poškodb zaradi eksplozij, je povedal direktor tiska v Vatikanu Matteo Bruni.

“Papež se je ustavil v sobah in obiskal vse prisotne malčke, preden se je vrnil v Vatikan,” so sporočili iz vatikanskega urada in ob tem dodali, da je po njihovih podatkih od začetka konflikta v omenjeni bolnišnici bilo 50 ukrajinskih begunskih otrok.

PROFIMEDIA
PROFIMEDIA
PROFIMEDIA
PROFIMEDIA
PROFIMEDIA
PROFIMEDIA
PROFIMEDIA
PROFIMEDIA
PROFIMEDIA

19.00 Ukrajino doslej zapustilo 190 tisoč ljudi

Ukrajinske oblasti so sporočile, da je bilo od ruske invazije evakuiranih 190.000 civilistov. Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je dejala, da so humanitarni koridorji v regijah Kijev in Lugansk v soboto delovali, vendar je bil načrtovani koridor do obleganega vzhodnega pristaniškega mesta Mariupol delujoč le delno, pri čemer ruske čete niso naprej spuščale avtobusov.

18.40 Italija bo pomagala obnoviti mariupolsko gledališče

Italija je ponudila pomoč pri obnovi poškodovanega gledališča v Mariupolu, je sporočil ukrajinski minister za kulturo. Italijanski minister za kulturo Dario Franceschini je na Twitterju po videoklicu z ukrajinskim ministrom za kulturo Oleksandrom Tkačenkom zapisal, da je italijanski svet ministrov potrdil predlog, da se Ukrajini zagotovijo sredstva za obnovo gledališča. “Skupaj bosta ministrstvi v Ukrajini in Italiji obnovili dramsko gledališče Mariupol, in sicer takoj po zmagi Ukrajine nad ruskimi okupatorji,” pa je zapisal Tkačenko.

17.24 Rusija svari pred minami v Črnem morju

Rusija je danes posvarila pred minami, ki jih je po njihovih trditvah v Črno morje namestila Ukrajina in jih lahko zanese do Bosporja ter naprej v Sredozemsko morje, poročajo tuje tiskovne agencije. “Ukrajinska mornarica je okoli pristanišč Odesa, Črnomorsk, Ošakov in Južni namestila mine,” je sporočila ruska obveščevalna služba FSB. Dodali so, da gre za zastarele mine iz prve polovice 20. stoletja.

Ker so se kabli, ki mine povezujejo s sidri, ponekod pretrgali, zdaj mine prosto plavajo po morju, veter in tokovi pa jih zanašajo proti Bosporju, trdijo v Moskvi. Dodali so, da zato ni nemogoče, da mine zaidejo tudi v Sredozemlje. Dodali so, da je na mine v petek opozorila ruska črnomorska flota.

16.41 ZDA bodo v Bolgarijo napotile vojaški kontingent

Združene države Amerike bodo v Bolgarijo napotile kontingent vojakov, da bi pomagali okrepiti vzhodno krilo Nata med vojno v Ukrajini, je dejal bolgarski premier Kiril Petkov. Premier je to sporočil po pogovorih z ameriškim obrambnim ministrom Lloydom Austinom, ki so potekali v danes v Sofiji, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Petkov je zagotovil, da Bolgarija Ukrajini ne bo dobavljala orožja. “Nikakor nismo govorili o vojaški podpori Ukrajini,” je dejal na novinarski konferenci. Bolgarija bo Ukrajincem še naprej zagotavljala humanitarno pomoč, je dodal. Pred Austinovim obiskom je v Bolgariji završalo zaradi poročil v mednarodnih medijih, da naj bi Bolgarija Ukrajini predala svoj sistem zračne obrambe S-300 sovjetske izdelave. Bolgarski predsednik Rumen Radev je posvaril pred dobavo orožja Ukrajini, češ da bi se s tem Bolgarija bolj neposredno vključila v konflikt.

16.38 Kijev poziva Peking k obsodbi ruske agresije

Kijev je danes Kitajsko pozval, naj se pridruži Zahodu pri obsodbi ruske agresije na Ukrajino, poročajo tuje tiskovne agencije. “Kitajska je lahko pomemben element globalnega varnostnega sistema, če bo sprejela pravo odločitev in podprla koalicijo civiliziranih držav ter obsodila rusko barbarstvo,” je na Twitterju zapisal svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Mihajlo Podoljak.

Peking doslej ruskega napada ni obsodil, v Generalni skupščini ZN pa se je pri glasovanju o resoluciji, s katero so obsodili agresijo, vzdržal. Kitajski predsednik Xi Jinping se je v petek po telefonu pogovarjal z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom. Ta ga je opozoril, da bo cena, ki jo bo Kitajska plačala, če bo v vojni podpirala Rusijo, visoka.

16.10 V Kazahstanu prepovedali shod v podporo Ukrajini

Aktivisti v Kazahstanu so sporočili, da jim je bilo zavrnjeno dovoljenje za protest proti ruski invaziji na Ukrajino, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kazahstan se poskuša namreč distancirati od dejanj Kremlja, ne da bi pri tem direktno nasprotoval Moskvi. Prejšnji mesec so v državi že naznanili nevtralnost v ukrajinsko-ruskem konfliktu, a so hkrati zavrnili priznanje dveh separatističnih enot na vzhodu Ukrajine. Kazahstanske oblasti so sicer na začetku meseca dovolile organizacijo shoda, na katerem se je v prestolnici zbralo več kot 2000 ljudi, ki so protestirali proti ruski invaziji.

Protest v kazahstanski prestolnici na začetku meseca. (Pavel Mikheyev/REUTERS)

15.20 Pahor: BiH se mora čim prej pridružiti EU

Predsednik republike Borut Pahor je za Dnevni avaz izrazil prepričanje, da se mora Bosna in Hercegovina čim prej pridružiti Evropski uniji, saj je ruska invazija na Ukrajino posredno povečala možnost stopnjevanja konfliktov v regiji, vendar ti niso neizogibni. Izrazil je upanje, da se bo EU hitro prilagodila trenutnim razmeram in ukrepala.

14.20 V Zaporožju do ponedeljka policijska ura

V soboto ob 16. uri po lokalnem času bo v Zaporožju v veljavo stopila policijska ura, ki bo veljala vse do ponedeljka, 21. marca, do 6. ure zjutraj. “Zaradi lastne varnosti v tem času ne hodite na ulice ali druga javna mesta, razen s posebej izdanimi prepustnicami in osebnimi izkaznicami,” je dejal guverner Zaporožja Oleksandr Staruk.

13.46 Fifa namenila milijon dolarjev za žrtve v Ukrajini

Mednarodna nogometna zveza bo iz svojega sklada vzela milijon dolarjev, ki jih bo namenila za pomoč žrtvam vojne v Ukrajini. Kot so danes sporočili s Fife, je v Ukrajino že prispel prvi tovornjak s pomočjo, ki so ga predali tamkajšnji nogometni zvezi. Pri Fifi poudarjajo, da so bile v prvem paketu predvsem obveze in druge potrebščine, ki jih v Ukrajini trenutno najbolj primanjkuje.

“Želimo prispevati svoj delež in pomagati ljudem v Ukrajini, pa tudi tistim, ki so zaradi vojne zapustili svoje domove,” je dejal predsednik Fife Gianni Infantino.

13.00 V Mariupolu izbruhnili ulični boji

Ulični boji v središču Mariupola preprečujejo reševanje na stotine civilistov, ujetih v kleti gledališča, za katero ukrajinski uradniki pravijo, da ga je Rusija bombardirala v sredo. Župan Vadim Bojčanko je za BBC povedal, da lahko reševalne ekipe pomagajo ljudem iz razbitin le v obdobjih, ko bojevanje obstane. “Na območju so tanki … in topništvo ter vse vrste orožja,” je povedal za televizijsko postajo. “Naše sile delajo vse, kar je v njihovi moči, da bi obdržale svoj položaj v mestu, vendar so sovražnikove sile na žalost večje od naših,” je še dodal.

12.50 Švica prepoveduje izvoz luksuznih izdelkov v Rusijo

Švica se je pridružila sankcijam EU, ki prepovedujejo izvoz luksuznega blaga v Rusijo, čeprav priznava, da bo to lahko močno prizadelo nekatera švicarska podjetja. Novi ukrepi bodo začeli veljati v naslednjih dneh. Prepovedan bo izvoz šampanjca, cigar, parfumov, ur, nakita, jaht in luksuznih limuzin, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Rusija je sicer 17. največji izvozni trg za švicarske proizvajalce ur, saj je po statističnih podatkih urarske industrije lani izvoz v Rusijo znašal 260 milijonov švicarskih frankov oziroma 250 milijonov evrov, kar predstavlja približno odstotek celotnega izvoza švicarskih ur. Vendar pa je izvoz le delen pokazatelj prodaje premožnim ljubiteljem luksuznih ur, ki med turističnimi potovanji v Švico pogosto zapravljajo denar. Bogati Rusi so med največjimi navdušenci nad urami, še piše AFP.

12.44 Poljska za popolno ustavitev trgovanja z Rusijo

Poljski premier Mateus Morawiecki je danes EU pozval, naj uvede popolno prepoved trgovanja z Rusijo. Po poročanju poljske tiskovne agencije PAP je dejal, da si želi kar najhitrejše uvedbe popolne kopenske in pomorske trgovinske blokade Rusije. “Če bi Rusijo popolnoma odrezali, bi jo morda prisilili v razmislek, ali ne bi bilo bolje ustaviti te krute vojne,” je dejal.

12.30 Ruski kozmonavti v ukrajinskih barvah 

Trije ruski kozmonavti Denis Matvejev, Oleg Artemjev in Sergej Korsakov so po triurnem poletu iz ruskega izstrelišča v Kazahstanu prispeli na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS). Nekaj ur pozneje so vsi trije, drug za drugim, vstopili v vesoljsko postajo v živo rumenih kombinezonih z modrimi poudarki. Standardna ruska uniforma je sicer navadno modra. Trenutek sta v živo prenašali ameriška vesoljska agencija Nasa in ruska agencija Roskozmos. “Zdaj smo na vrsti mi, da izberemo barvo,” je Artemjev na tiskovni konferenci, ki so jo prenašali v živo, odgovoril na vprašanje o oblekah. Pošalil se je, da so astronavti nabrali veliko rumenega materiala, zato so ga morali uporabiti.

Trije Rusi bodo na Mednarodni vesoljski postaji začeli znanstveno misijo, ki bo trajala nekaj več kot šest mesecev. Zamenjali bodo tri člane sedanje posadke, ki se bodo na Zemljo predvidoma vrnili 30. marca.

11.13 ZN: V drugem valu iz Ukrajine prihajajo bolj travmatizirani ljudje

Begunci, ki zdaj bežijo pred rusko invazijo na Ukrajino, so “bolj travmatizirani”, kot so bili tisti, ki so pobegnili v prvi fazi vojne, so v petek sporočili ZN. Številni begunci, ki so se za odhod odločili zgodaj, so imeli za razliko od drugega vala beguncev stike zunaj države in načrt, kje bodo lahko bivali.

11.03 Ukrajina izgubila dostop do Azovskega morja

Potem ko je ruska vojska v petek sporočila, da se obroč okoli obleganega mesta Mariupol oži, je danes ukrajinska vojska priznala, da so “začasno” izgubili dostop do Azovskega morja, poročajo tuje tiskovne agencije. “Okupatorji so na območju Donecka deloma uspešni, začasno so Ukrajini onemogočil dostop do Azovskega morja,” je zapisano v sporočilu ukrajinske vojske. Rusija je sicer že od začetka marca trdila, da so njene sile ukrajinski vojski onemogočile dostop do Azovskega morja, ob katerem leži strateško pristanišče Mariupol.

11.00 “Srednjeveške razmere” v Mariupolu

Ruska stran je v petek sporočila, da boji že potekajo v samem mestu Mariupol. Danes je predstavnik ukrajinskega notranjega ministrstva Vadim Denisenko povedal, da trenutno potekajo boji za jeklarno Azovstal, ki leži na obrobju mesta. “Ena največjih jeklarn v Evropi se uničuje,” je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Iz Mariupola še naprej prihajajo poročila o grozljivih razmerah. Ljudem zmanjkuje vode in hrane, ni elektrike in ogrevanja, na ulicah ležijo trupla, poroča AFP. Ukrajinski poslanec Dmitro Gurin, čigar starši so ujeti v mestu, je za BBC razmere opisal kot srednjeveške. “Ljudje so brez hrane in, kar je še huje, brez vode, tanki obstreljujejo bloke, tako da ne morejo ven. Sedijo v kleteh in čakajo, da bodo umrli,” je dejal.

Mariupol
Alexander Ermochenko/REUTERS

10.00 Med smrtnimi žrtvami vsaj 112 otrok

Po navedbah predstavnikov Združenih narodov je v Ukrajini doslej umrlo že najmanj 816 civilistov. Po podatkih ukrajinskega državnega tožilstva je bilo med žrtvami tudi vsaj 112 otrok, navedbe povzema Reuters. Po podatkih Združenih narodov je državo zapustilo več kot 3,2 milijona ljudi, več kot dva milijona je razseljenih po državi.

9.15 Rusija trdi, da je uporabila hipersonične rakete

Rusija je danes sporočila, da so v Ukrajini v petek prvič uporabili hipersonične rakete. Z njimi naj bi po lastnih trditvah uničili skladišče orožja na območju Ivano-Frankivska na zahodu Ukrajine, poroča francoska tiskovna agencija AFP. “Letalski raketni sistem kinžal s hipersoničnimi raketami je uničil veliko podzemno skladišče raket in letalskega orožja,” je danes sporočilo rusko obrambno ministrstvo.

Hipersonične rakete spadajo med novo orožje, ki ga razvija Rusija, predsednik Vladimir Putin pa jih je ob predstavitvi označil za nepremagljive. Na preizkusih leta 2018 naj bi rakete kinžal – beseda v ruščini pomeni bodalo – zadele vse cilje v oddaljenosti več kot tisoč kilometrov. Nameščene so na letalih mig-31. Rusija je sicer hipersonično orožje začela razvijati za izogibanje obrambnim sistemom, kot je ameriški protiraketni ščit v Evropi, piše AFP.

8.20 Zelenski kritičen do Putinove slovesnosti

Ukrajinski predsednik Zelenski se je v nagovoru odzval tudi na petkovo dogajanje v Moskvi, ko je ruski predsednik Vladimir Putin na prireditvi ob osmi obletnici ruske zasedbe polotoka Krim na stadionu Lužniki pred zbrano množico “posebno vojaško operacijo v Ukrajini” označil za herojsko.

Zelenski je dejal, da 100.000 ljudi pred stadionom in 95.000 ljudi na njem ustreza številu ruskih vojakov, ki sodelujejo v napadu na Ukrajino.

“Zdaj pa si predstavljate, da je na stadionu 14.000 trupel, poleg več deset tisoč ranjenih in pohabljenih,” je dodal. Toliko ruskih vojakov naj bi bilo namreč po ukrajinskih trditvah od 24. februarja ubitih ali ranjenih v vojni v Ukrajini.

Slovesnost v Rusiji
Zbrani na slovesnosti ob obletnici zavzetja Krima so mahali z ruskimi zastavami in zastavami s črko Z, ki je v zadnjem času v Rusiji postala simbol podpore vojni v Ukrajini. (Profimedia)

8.10 Humanitarni koridor v Lugansku

Guverner ukrajinske vzhodne regije Lugansk Sergij Gaidai je dejal, da je danes predvideno odprtje humanitarnega koridorja, po katerem se bodo lahko prebivalci umaknili na varno. Ob tem sicer ni povedal, kam naj bi se umaknili. Po koridorju naj bi v regijo tudi dostavili hrano, vodo in zdravila za vse, ki ostajajo.

7.45 Iz uničenega gledališča naj bi rešili 130 ljudi, več sto še vedno ujetih

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da so v petek rešili 130 ljudi, ki so se skrivali v gledališču v Mariupolu, ki je bilo uničeno v ruskem napadu. Med rešenimi je več huje ranjenih. Dodal je, da za zdaj nimajo podatkov o smrtnih žrtvah. V času napada se je v gledališču skrivalo več sto civilistov. Zelenski je še povedal, da se reševalna akcija nadaljuje.

Po navedbah CNN je francoski predsednik Emmanuel Macron ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu izrazil zaskrbljenost glede situacije v tem mestu, kjer naj bi bila že večina stavb uničena.

Ukrajinski predsednik je še povedal, da je po humanitarnih koridorjih doslej na varno odšlo okoli 180.000 ljudi, od tega 9000 v Mariupolu. “Vendar pa okupator še naprej blokira dostavo humanitarne pomoči. To je znana taktika. To je vojni zločin. Rusija bo zanj odgovarjala. 100-odstotno,” je dejal Zelenski v videonagovoru, objavljenem na družbenih omrežjih.

7.30 Zelenski: Nastopil je čas za pogovor

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v video sporočilu sporočil Rusiji, da je nastopil “čas za pogovor”, poročajo tuji mediji.

“Želim, da mi zdaj vsi prisluhnejo, še posebej v Moskvi. Čas je, da se srečamo, čas, da se pogovorimo, čas, da ponovno vzpostavimo integriteto in pravico v Ukrajini, sicer bo Rusija utrpela takšne izgube, da bo potrebovala več generacij, da si opomore,” je Zelenski dejal v nagovoru, ki ga je objavil na Facebooku. Poudaril je, da so poštena mirovna pogajanja brez zavlačevanja edini način za zajezitev škode. “Vedno smo vztrajali pri pogajanjih. Vedno smo se zavzemali za dialog in iskanje rešitev, ki bodo prinesle mir. Ne samo v zadnjih 23 dneh invazije.”

01.30 Več deset mrtvih v napadu na mesto Mikolajev

V ruskem raketnem napadu na vojašnice v ukrajinskem mestu Mikolajev naj bi po poročanju Ukrajine umrlo več deset ljudi. “Na žalost smo imeli velik napad, raketni napad na Mikolajev. Ubitih je bilo na desetine ljudi,” je za BBC dejal ukrajinski poslanec v Odesi Oleksij Hončarenko. “Rusi so strahopetno napadli vojake, ki so spali,” pa je povedal guverner mikolajivske regije Vitalij Kim. Dodal je, da reševalna akcija še poteka, drugih podrobnosti pa ni navedel.

Mikolajiv ima strateški položaj na jugu Ukrajine in je zadnje veliko mesto na črnomorski obali pred Odeso. Znano je po ladjedelnicah.

01.00 Michel za vzpostavitev solidarnostnega sklada

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel se je v včerajšnjem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim zavzel za vzpostavitev mednarodnega solidarnostnega sklada. Kot je Michel pojasnil na Twitterju, bi sklad omogočal likvidnost za nadaljnjo podporo ukrajinskim oblastem.

Obenem bi si lahko Ukrajina s sredstvi iz sklada pomagala pri obnovi države po koncu vojne. Omenil je še možnost zbiranja sredstev na mednarodni donatorski konferenci. Po navedbah sodelavca Michela naj bi o vzpostavitvi sklada govorili tudi prihodnji teden na vrhu EU v Bruslju, na katerem pričakujejo tudi ameriškega predsednika Joeja Bidna.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Pošlji komentar Preberi komentarje (8)

Najbolj brano - Svet