Menu Item"Vabilo kitajskemu predsedniku Šiju seveda ostaja, nismo ga preklicali," pravi za N1 Zlatko Šabič, svetovalec predsednice države Nataše Pirc Musar. V N1 podkastu smo ga namreč izprašali tudi o nedavni zaostritvi odnosov med kabinetom predsednika vlade in uradom predsednice republike, do katere je prišlo prav zaradi predsedničinega vabila kitajskemu predsedniku. Ne smemo biti nikogaršnji vazali, med drugim reče Šabič. Pravi pa, da je optimist, in meni, da bo komunikacija med obema uradoma odslej boljša. "Mogoče se res premalo pogovarjamo in mogoče se pogovarjamo o nepravih stvareh." Morali bi se pogovarjati, kako bomo preživeli kot Slovenija, opozarja.
Kot smo poročali, so se že tako hladni odnosi med kabinetom predsednika vlade Roberta Goloba in uradom predsednice države Nataše Pirc Musar nedavno še dodatno ohladili. Predsednica je namreč na obisk povabila kitajskega predsednika Ši Džinpinga, pri premierju pa so javno izpostavili, da o tem vabilu (in tudi o vabilu predsednice alžirskemu predsedniku) niso bili predhodno obveščeni. Da bi pa to pričakovali.
O tem, kakšni so odnosi med uradom predsednice in premierjevim kabinetom, kako so potekali postopki, zakaj se niso dogovarjali, ali je slovenska zunanja politika talec spora med Robertom Golobom in njegovo nekdanjo ministrico Tatjano Bobnar, ki je zdaj zaposlena v uradu predsednice, smo vprašali dr. Zlatka Šabiča, predsedničinega svetovalca za mednarodne odnose, ki je bil gost N1 podkasta.
“Nismo od nikogar”
“Pri tem vabilu ne gre za kakšno pogruntavščino, ampak za dolg proces, v katerem se v Slovenijo vabi predsednika stalne članice ZN, edine velesile, ki še ni bila v Sloveniji. Predsednik Pahor ga je vabil. Šlo je torej za neke vrste ponovitveno vabilo. Motiv je precej jasen: Slovenija je članica Varnostnega sveta, Slovenija tam opravlja zelo dobro vlogo. Kaže, kar je zelo pomembno v tem kontekstu: da nismo od nikogar in da sledimo normam in vrednotam, za katere mislimo, da so prav. In v tem kontekstu se to vabilo kaže kot izrazito relevantno,” pojasnjuje Šabič.
O postopkih pa lahko rečem samo to, da urad predsednice države tega ne komentira, ker so to “interne zadeve”, je še dodal.
V uradu predsednice republike so danes zanikali besede premierja Goloba v intervjuju za STA, da naj bi se s predsednico že uskladila oziroma sklenila dogovor glede mednarodnih dejavnosti v prihodnjem letu. “Po dogovoru s predsednico države bom tako večino obveznosti v tujini v prihodnjem letu prepustil njej,” je med drugim dejal Golob.
Državni sekretar za mednarodne zadeve ter nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk je v nedavnem intervjuju za N1 dejal, da bi morali “skupaj oceniti, ali bi bil v tem trenutku obisk kitajskega predsednika tudi najboljša izbira”, in da je jasno, da “zunanje politike ni mogoče izvajati brez vlade”.
Ob tem se je Volk tudi nedvoumno zavzel za to, da Slovenija pred napovedano ameriško-kitajsko trgovinsko vojno, ki sodeč po napovedih prihaja z bodočim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, sodeluje predvsem z ZDA. Kam naj se torej obrne Slovenija? H Kitajski zagotovo ne, je bil jasen Volk za N1.
Na očitke o “obračanju h Kitajski” Šabič za N1 zdaj odgovarja: “Slovenija je članica zveze Nato, je članica EU in OECD in je privržena transatlantskim institucijam. Glede tega nikoli in nikdar ni bilo nobenega spora ali dvoma. Ali to pomeni, da se z drugimi ne smemo pogovarjati na takšen ali drugačen način? Odgovor na to vprašanje je dala vlada sama, saj je poslala, mislim da, štiri delegacije na Kitajsko. In to zelo dobro utemeljuje minister Han, ki je o tem, kaj pričakujemo od Kitajske in kje so limiti, o čem se ne pogajamo in kje poskušamo iskati priložnosti, govoril v intervjuju za Forbes Slovenija.”
Jasno sporočilo: Vabila nismo preklicali
Na vprašanje, ali ni vabilo predsedniku Kitajske stvar, o kateri bi se moral urad predsednice države uskladiti tudi s kabinetom predsednika vlade, Šabič ponovno pravi: “Internih procesov ne bom komentiral. Kar pa lahko rečem, je pa to, da je predsednica oz. urad predsednice zelo zgovorno sporočilo poslal s tem, da vabilo predsedniku Šiju seveda ostaja in videli bomo, kakšen bo odgovor.” Vabila nismo preklicali, je jasen Šabič.
Neuradnih informacij N1, da je – po tem, ko je kabinet predsednika vlade že javno problematiziral to vabilo – šel h kitajskemu veleposlaniku in mu zagotavljal, da predsednica še stoji za vabilom, Šabič ni ne zanikal ne potrdil: “Kot sem že rekel, internih procesov ne bom komentiral.”
Šabič ob tem spomni, da se je predsednica Pirc Musar pogovarjala z bodočim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Kot smo že poročali, so iz predsedničinega urada takrat sporočili, da sta v pogovoru potrdila odlične odnose med državama, predsednica pa je izpostavila, da Slovenija je in ostaja trdna zaveznica ZDA ter zaupanja vreden partner v severnoatlantskem zavezništvu.
Ne smemo biti nikogaršnji vazali
Med premierjevim kabinetom in uradom predsednice države se je, kot rečeno, zaiskrilo tudi zaradi predsedničinega vabila alžirskemu predsedniku. Tudi o tem vabilu nismo bili predhodno obveščeni, so poudarili v Golobovem kabinetu. In tudi na vprašanje o tem je Šabič odgovoril, da gre za interne procese, ki jih ne želi komentirati. Je pa alžirski predsednik zelo pomemben za Slovenijo zaradi energetike, poudarja Šabič.
Ob tem dodaja, da bi bilo dobro vedeti, kaj Slovenija sploh hoče. “Mi moramo svetu in vsakomur dati jasno vedeti, kdo smo in da imamo svoje mnenje. Mi si nikoli ne smemo privoščiti, da smo nikogaršnji vazali, da sledimo nekim politikom, ko se nam zdi, da to ni prav. To zdaj dovolj dobro počnemo. Če želimo biti pomembni, moramo imeti svoje mnenje. Suveren si toliko, kolikor dopuščaš drugim, da razumejo, da si suveren.”
S Slovenci se ne zafrkava!
Ne smemo si dovoliti, da drugi mislijo, da v svojo suverenost ne verjamemo, še opozarja predsedničin svetovalec. Slovenija ne sme pozabiti na svojo preteklost in mora vedeti, kako ohraniti suverenost …
“Kako mi dosežemo, da bodo druge države rekle: S temi Slovenci pa se ne gre zafrkavati!,” se nato vpraša Šabič in odgovori: “Samo tako, da smo pripravljeni verjeti v to državo, biti solidarni, delati skupaj in se za državo žrtvovati, tudi če to pomeni, da poprimeš za orožje. To delajo male države, če pogledamo po Evropi, zelo intenzivno in zelo resno, mi pa se pogovarjamo o zadevah, ki so na mikro ravni morda super pomembne: kdo je komu, kje, kaj, s kom bi govoril, s kom ne bi govoril … o širši sliki, kje smo mi kot nacija, na kakšen način želimo nastopati in kako bomo dosegli, da nas bodo drugi jemali resno in se nas nenazadnje bali, o tem pa se ne pogovarjamo.”
Šabič sicer ocenjuje, da ko gre za vprašanje preživetja in širše slike, urad predsednice in kabinet predsednika vlade vendarle nista na nasprotnih bregovih.
Neenotna zunanja politika Slovenije?
Šabič se ne strinja z našo pripombo, da je bilo zaradi napetosti med predsedničinim uradom in kabinetom predsednika vlade videti, kot da Slovenija nima enotne zunanje politike. “V strategiji slovenske zunanje politike je omenjena tudi Kitajska. Kot partner, kot država, ki je ne moreš ignorirati.”
Želi pa si, da bi slovenska zunanjepolitična strategija, ko bo v prihodnosti prenovljena, dala več poudarka tudi drugim svetovnim regijam. “Ampak reči, da so zunanjepolitične usmeritve Urada in predsednika vlade različne … s tem se pa ne strinjam.”
Bo torej po novem zdaj več komunikacije med obema institucijama? Tudi na ravni svetovalcev? “Kar je pomembno za javnost, je to, da se predsednik vlade in predsednica države sestajata. /…/ Kar se pa tiče ravni svetovalcev … je pa treba vedeti, da je zelo veliko teh stvari takšnih, da so interne zadeve, javnosti ni zraven …”
“Interna” tiha diplomacija in prepiranja, ki se izvažajo v javnost
In na kaj misli, ko se tolikokrat v odgovorih sklicuje na “interne zadeve”? Šabič pravi, da lahko v diplomaciji zelo veliko postoriš, ko se stvari odvijajo za zaprtimi vrati. Tega je v diplomaciji 90 odstotkov, ocenjuje. Kot diplomat zelo težko opravljaš svoje delo, če ni tega miru. In tudi ko pride do nesporazumov in trenj, lahko bistveno več stvari zgladiš, če to narediš za zaprtimi vrati kot pa če greš s tem v javnost, pojasnjuje.
Če greš s tem v javnost, lahko drugim državam pošlješ tudi kakšna napačna sporočila, še opozori Šabič. In ob tem ponovno izpostavi intervju ministra za gospodarstvo Matjaža Hana za Forbes Slovenija, kjer da je minister podal sporočila, ki so veliko bolj pomembna kot “prepiranja, ki se izvažajo ali ne izvažajo v javnost”. Iskanje priložnosti za slovenske gospodarstvenike se zdi Šabiču veliko bolj pomembno, kot so prepiranja.
Celoten intervju z ministrom Hanom lahko preberete tu: Matjaž Han: Kitajska se mi zdi ravno pravšnja za slovensko avtoindustrijo
Spor Bobnar – Golob obremenjuje odnose. A kdo se s tem ukvarja?
Je pa Šabič na naše vprašanje, koliko spor med Tatjano Bobnar in Robertom Golobom obremenjuje odnose med Golobovim kabinetom in uradom predsednice države, priznal, da jih zagotovo obremenjuje.
“Ampak to obremenjuje druge, ne urada predsednice.” O Tatjani Bobnar kot sodelavki sicer Šabič govori s pohvalnimi besedami in poudarja, da se v uradu predsednice nihče ne ukvarja s sporom Golob – Bobnar. “Tudi predsednica večkrat reče: eno je Tatjana Bobnar kot zasebnik, drugo je Tatjana Bobnar kot sodelavka.”
Vsa vprašanja N1 o zaostritvi na relaciji urad predsednice – kabinet premierja in vse Šabičeve odgovore o tej temi lahko pogledate v videu na vrhu strani.
Poglejte pa tudi celoten N1 podkast, v katerem Šabič med drugim pove: “Jedrska vojna je realna”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje