Menu Item
Po propadu koalicijskih pogajanj pod vodstvom Avstrijske ljudske stranke je predsednik Alexander Van der Bellen mandat za sestavo vlade podelil vodji avstrijskih svobodnjakov Herbertu Kicklu. Predsednik je potezo sprejel potem, ko je ljudska stranka izrazila pripravljenost za koalicijska pogajanja s svobodnjaki. Ti so na septembrskih volitvah zbrali največ glasov, sedaj pa so se prvič znašli v položaju, ko bi lahko vodila vlado.
Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen je danes vodji desničarskih svobodnjakov (FPÖ) Herbertu Kicklu podelil mandat za sestavo vlade. “Moja ustavna dolžnost je, da preučim možnost oblikovanja vlade z več kot 50-odstotno večino. Zato sem vodjo stranke FPÖ Herberta Kickla povabil v Hofburg, da bi se z njim pogovoril o novih razmerah,” je danes sporočil avstrijski predsednik.
“Obravnavala sva različna vprašanja in težave, tudi v luči razmer, v katerih se je znašla Avstrija. Kickl je prepričan, da lahko v okviru vladnih pogajanj najde izvedljive rešitve in želi prevzeti to odgovornost. Izrecno sem ga vprašal. Zato sem mu naročil, naj začne pogovore z Avstrijsko ljudsko stranko (ÖVP) o oblikovanju zvezne vlade. Herbert Kickl me bo obveščal o poteku pogovorov. Še naprej bom skrbel za upoštevanje in spoštovanje načel ter pravil naše ustave,” je še zapisal van der Bellen.
Herbert Kickl je mandat za sestavo vlade prejel po propadu koalicijskih pogajanj med ÖVP kanclerja Karla Nehammerja in socialdemokrati (SPÖ), po katerem se je Nehammer poslovil s čela stranke in napovedal odstop s kanclerskega mesta, kar se bo zgodilo v petek. V nedeljo ga je na položaju vodje ÖVP nasledil Christian Stocker, ki je za razliko od svojega predhodnika dejal, da je stranka odprta za koalicijska pogajanja z FPÖ.
Na septembrskih parlamentarnih volitvah v Avstriji je sicer z 28,8 odstotka zmagala Kicklova stranka. Ker takrat nihče ni želel sodelovati s svobodnjaki, je Van der Bellen v nasprotju z dosedanjo prakso mandat za sestavo vlade podelil Nehammerju, čigar stranka je na volitvah zasedla drugo mesto.
Če bodo pogajanja tokrat uspešna, bo to prva skrajno desna vlada v Avstriji po drugi svetovni vojni, piše Euronews. Volilni manifest svobodnjakov z naslovom “Avstrija, Trdnjava” se zavzema za strog nadzor na mejah, ukinitev pravice do azila in “remigracijo nepovabljenih tujcev”, da bi “ustvarili bolj homogeno družbo”. Stranka tudi nasprotuje sankcijam proti Rusiji in je kritična do vojaške podpore Ukrajini. Kickl osebno pa pogosto kritizira “bruseljske elite”.
Med srečanjem Van der Bellena in Kickla se je pred palačo Hofburg zbralo več sto ljudi, ki so izrazili nasprotovanje premiku države proti skrajni desnici. Alternativa morebitnim neuspešnim pogajanjem med FPÖ in ÖVP so sicer predčasne volitve, na katerih pa bi, sodeč po javnomnenjskih raziskavah, svobodnjaki zmagali še bolj prepričljivo kot septembra.
Ali koalicija z Ljudsko stranko ali predčasne volitve
Potencialni prvi mož bodoče avstrijske vlade je vodenje svobodnjakov prevzel leta 2021. Pred tem je bil vrsto let generalni sekretar FPÖ. Med pandemijo novega koronavirusa je med drugim ostro kritiziral Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) in nasprotoval obveznemu cepljenju, po začetku vojne v Ukrajini pa je izrazil nasprotovanje sankcijam proti Rusiji.
Od Moskve se je ogradil v luči preiskave suma ruskega vohunjenja v Avstriji, v središču katere se je zaradi preteklega izražanja naklonjenosti do Rusije znašla FPÖ. Kot je dejal parlamentarnemu preiskovalnemu odboru, osebno nima povezav z Rusijo.
Glede vprašanj, kot so migracije in davki, sta FPÖ in ÖVP na isti strani, medtem ko se precej razhajata pri vprašanjih zunanje in varnostne politike. Jabolko spora bi lahko predstavljal tudi proračun. Alternativa morebitnim neuspešnim pogajanjem med strankama so sicer predčasne volitve, na katerih pa bi, sodeč po javnomnenjskih raziskavah, svobodnjaki zmagali še bolj prepričljivo kot septembra.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!