Menu Item
Libanonsko gibanje Hezbolah je dan po izraelskih napadih potrdilo, da je bil v njih ubit visoki poveljnik gibanja Ibrahim Akil. O njegovi smrti je že v petek poročala izraelska vojska. Akil je spadal med ustanovne člane gibanja. Skupno število žrtev se je glede na zadnje podatke libanonskega ministrstva za zdravje povzpelo na 37, več deset je bilo ranjenih. Libanonski premier Najib Mikati je v luči zaostrenih razmer odpovedal udeležbo na Generalni skupščini Združenih narodov naslednji teden in Izrael obtožil agresije nad Libanonom.
Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah je potrdilo, da je v petkovem izraelskem napadu na Bejrut umrl visoki poveljnik skupine Ibrahim Akil, o čemer je že pred tem poročala izraelska vojska.
Izraelska vojska je v napadu, ki predstavlja novo stopnjevanje napetosti v regiji, zadela gosto naseljeno južno predmestje Bejruta, ki velja za utrdbo Hezbolaha. Na območju so zavladale kaotične razmere, najmanj ena stavba se je porušila, več je bilo huje poškodovanih.
Izrael je poročal, da so v napadu ubili Akila in še več drugih visokih predstavnikov gibanja, ki naj bi se sestajali v podzemnih prostorih pod stanovanjsko stavbo. Glede na trditve izraelske vojske so načrtovali napad, v okviru katerega bi se infiltrirali v izraelske skupnosti in ubijali civiliste. Skupno število žrtev se je glede na zadnje podatke libanonskega ministrstva za zdravje povzpelo na 37, več deset je bilo ranjenih.
Akil je spadal med ustanovne člane gibanja, ki deluje s podporo Irana, in bil dejaven zlasti v vojaškem krilu šiitske milice. Veljal je za drugega moža gibanja za Fuadom Šukrom, ki je bil ubit v julijskem napadu Izraela na Bejrut.
Hezbolah je sporočil, da je bil ubit ubit tudi Ahmed Mahmud Vahbi, ki je po navedbah gibanja dolgo vodil vojaške operacije elitnih sil Radvan v podporo Hamasu.
V luči vse bolj zaostrenih razmer je libanonski premier Najib Mikati danes sporočil, da odpoveduje udeležbo na Generalni skupščini Združenih narodov naslednji teden, in Izrael obtožil agresije nad Libanonom.
Za en dan je svoj prihod v New York preložil tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki bo tako prispel v sredo.
Zaskrbljenost zaradi možnosti, da bi se konflikt razširil po Bližnjem vzhodu, je danes izrazila Nemčija. “To bi imelo grozljive in dolgoročne posledice za ljudi v celotni regiji. Uničenje, ki bi ga povzročila tovrstna konfrontacija, bi bilo katastrofalno,” je sporočil tiskovni predstavnik vlade Steffen Hebestreit. Zunanje ministrstvo je pozvalo k nujni umiritvi razmer.
Nov dan, novi napadi
Izraelska vojska je po zaostritvi razmer v zadnjih dneh v soboto sporočila, da izvaja nove napade na cilje v Libanonu, povezane s tamkajšnjim šiitskim gibanjem Hezbolah. “Izraelske obrambne sile trenutne izvajajo napade na cilje, ki pripadajo teroristični organizaciji Hezbolah v Libanonu,” je vojska sporočila na omrežju X. Kasneje je javila, da so njene letalske sile zadele več tisoč raketnih sistemov na jugu Libanona, ki naj bi predstavljali neposredno grožnjo, ter še 180 drugih ciljev.
Hezbolah je medtem javil, da je izstrelil več raket proti dvema izraelskima vojašnicama. Kot so dodali, gre za odgovor na izraelske napade na vasi in civilne objekte na jugu Libanona.
Izraelska vojska je napade potrdila in dejala, da je Hezbolah nad Izrael izstrelil okrog 90 raket.
Med Izraelom in Hezbolahom, ki trdi, da deluje v podporo palestinskega islamističnega gibanja Hamas, se v zadnjem času krepijo napetosti in obstreljevanja. Razmere so se ta teden še zaostrile. V Libanonu je namreč v eksplozijah komunikacijskih naprav pripadnikov šiitskega gibanja, za katerimi naj bi stal Izrael, po zadnjih podatkih umrlo najmanj 39 ljudi, več tisoč je bilo ranjenih.
Varnostni svet ZN svari pred vojno
O nedavnih izraelskih napadih na Libanon je v petek spregovoril tudi Varnostni svet Združenih narodov. “Obsojamo nedavne eksplozije v Libanonu in Siriji. Ta napad brez primere je povzročil smrtne žrtve in poškodbe med civilisti, povzročil strah in dodatno destabiliziral regijo. Eksplozije so bile uničujoče usklajene, pri čemer je bilo ranjenih ali mrtvih več sto ljudi, med njimi tudi otroci. Vstopamo v nove nevarne okoliščine,” je v svojem nastopu dejal predsedujoči Varnostnemu svetu ZN veleposlanik Samuel Žbogar.
Varnostni svet sta z novim razvojem dogodkov seznanila generalna podsekretarka ZN Rosemary DiCarlo in visoki komisar za človekove pravice ZN Volker Türk, govore pa so opravili tudi zunanji minister Libanona in predstavniki Irana, Sirije in Izraela.
“Zgrožen sem nad razsežnostjo napadov 17. in 18. septembra na civiliste v Libanonu, kjer so eksplozije pozivnikov in drugih elektronskih naprav ubile najmanj 37 ljudi, med njimi dva otroka, in jih ranile več kot 3.400,” je dejal komisar Türk in dodal, da gre za povsem nov razvoj na področju vojskovanja.
“To ne sme postati nova normalnost. Vojne imajo pravila. Nasilje se lahko uporabi le za veljavne vojaške cilje. Mednarodno pravo obstaja za zaščito vseh ljudi, tudi v vojni. Usklajeni napadi na več tisoč posameznikov brez upoštevanja okoliščin kje so in kdo je okrog njih, kršijo mednarodno humanitarno pravo,” je dejal, dodal, da je namerno širjenje terorja med civilisti vojni zločin, ter pozval k neodvisni mednarodni preiskavi.
Do napadov je prišlo sredi bojev med Izraelom in Hezbolahom, ki so od 8. oktobra lani po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje zahtevali več kot 500 ljudi, več kot 2.400 ljudi pa je bilo ranjenih in 110.000 jih je moralo zapustiti domove. Izraelska vlada je poročala o 48 ubitih v Izraelu in več kot 63.000 razseljenih.
Tudi Žbogar je opozoril, da je uporaba podtaknjenih bomb po mednarodnem pravu prepovedana in pozval h kaznovanju odgovornih za napade. Izrazil je zaskrbljenost nad zaostrovanjem ob tako imenovani modri črti na meji med Izraelom in Libanonom in zgroženost nad posledicami spopadov za civiliste. Pozval je k umirjanju razmer.
Člani Varnostnega sveta so po vrsti obsojali brezobzirne napade z elektronskimi napravami in žrtve med civilisti, zahtevali neodvisno preiskavo in dodajali zahteve po premirju v Gazi in izpustitvi talcev.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je manipulacijo elektronskih naprav na daljavo označil za nevaren presedan, eksplozije pa za veliko kršitev libanonske suverenosti.
Kitajski veleposlanik Fu Cong je pozval Izrael, naj se znebi svoje obsedenosti za uporabo oborožene sile, namestnik ameriške veleposlanice Robert Wood pa je dejal, da nobena država ne bi prenašala 11 mesecev nenehnega bombardiranja s strani teroristične organizacije na drugi strani meje.
Izrael pravi, da ni za vojno
Libanonski minister Abdala Bou Habib je zatrdil, da želi Izrael nalašč potegniti njegovo državo v novo vojno na Bližnjem vzhodu, izraelski veleposlanik Danny Danon pa je zatrdil, da Izrael nima namena začeti vojno v Libanonu, vendar se bo Hezbolah umaknil od meje z Izraelom na tak ali drugačen način. Napadov ni priznal, je pa dejal, da bo Izrael storil vse za zaščito svojih državljanov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!