Varnostni svet ZN ostro nad Rusijo, ker je kršila estonski zračni prostor

Izredno zasedanje Varnostnega sveta ZN, ki ga je zahtevala Estonija in ga je podprlo vseh pet evropskih članic Varnostnega sveta, ki so hkrati tudi članice zveze Nato, je bilo že drugo tovrstno v zadnjih desetih dneh, potem ko je Rusija 10. septembra na podoben način z droni vdrla tudi v zračni prostor Poljske.

O incidentu je na kratko z navajanjem uradnih izjav obeh strani poročal pomočnik generalnega sekretarja ZN za Evropo, Srednjo Azijo in Ameriko Miroslav Jenča, priložnost za kritike na račun Rusije pa so poleg članic Varnostnega sveta dobile tudi Estonija, Poljska, Ukrajina, Nemčija, Švedska in EU.

Jenča je navedel, da so 12. septembra trije ruski vojaški lovci 12 minut kršili zračni prostor Estonije med poletom proti Kaliningradu in ignorirali opozorila.

Navedel je tudi druge podobne kršitve, kot sta bila vdora dronov v zračni prostor Poljske 9. in 10. septembra, ter vdor drona v Romunijo 13. septembra.

Dogajanje obsodila tudi Slovenija

Zasedanja na ravni zunanjih ministrov se je namesto ministrice Tanje Fajon, ki je na poti v New York doživela zamudo zaradi nedavnih težav z mednarodnim zračnim prometom, udeležila državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Melita Gabrič.

Med drugim je dejala, da se vdori v zračne prostore ne dogajajo v praznem prostoru, ampak sredi nezakonite vojne proti Ukrajini, ki traja že več kot tri leta.

"Te namerne provokacije so simptomatične za čas, v katerem živimo - čas, v katerem se kršitve mednarodnega prava dopuščajo v obsegu, kakršnega v sodobni zgodovini še nismo videli. Slovenija takšnemu ravnanju odločno in načelno nasprotuje, ne glede na to, kje se dogaja in kdo je storilec. Odločno nasprotuje nekaznovanosti," je dodala Gabrič.

"Če lahko jasno rečemo ne izraelskim grozodejstvom v Gazi in terorističnemu nasilju, se ne smemo izogibati obsodbi ruske agresije v Ukrajini," je dejala in zagotovila, da si Evropa želi miru, Rusija pa kljub prizadevanjem predsednika ZDADonalda Trumpa še ni sprejela pogajanj.

Tudi nastopi drugih predstavnikov držav so minili v luči obsodb, pozivov k miru ter k ukrepanju Varnostnega sveta ZN, ki je ohromljen zaradi pravice do veta s strani stalnih članic, zlasti Rusije in ZDA.

Med najbolj ostrimi je bil poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski, ki je zagrozil, da bodo sestrelili vsako letalo iz Rusije, če bo namerno ali nenamerno kršilo zračni prostor njegove države. "Bili ste opozorjeni," je dejal.

"Vemo, da vas mednarodno pravo ne zanima in da niste sposobni živeti v miru s svojimi sosedi. Vaš nori nacionalizem vsebuje željo po prevladi, ki se ne bo končala, dokler ne boste spoznali, da je doba imperijev minila in da vaš ne bo obnovljen," je še dodal Sikorski.

Estonski zunanji minister Margus Tsahkna je pokazal posnetek radarja, na katerem so bili po njegovih besedah vidni vsi premiki ruskih lovcev nad Estonijo.

"Bili so opozorjeni, komunikacija na vseh kanalih je bila zelo jasna, vendar ni bilo odziva. Kršitev je kristalno jasna in Rusija spet laže, tako kot je že večkrat lagala," je dodal.

Namestnik ruskega veleposlanika Dmitrij Poljanski pa je Estonce obtožil zavajanja. "Kot vedno ni nobenega dokaza, razen rusofobne histerije, ki prihaja iz Tallinna. Dejstva dokazujejo, da so 19. septembra trije ruski lovci MiG-31 opravili načrtovan let iz Karelije do letalske baze v Kaliningradu, ki je potekal v strogi skladnosti z mednarodnimi pravili o uporabi zračnega prostora," je dejal.