Menu Item
Medtem ko je nekaj dosedanjih študij že pokazalo povezave med nizkim srčnim utripom v mirovanju in antisocialnim vedenjem pri moških, je zdaj raziskovalcem podobno povezavo uspelo dokazati tudi pri ženskah.
Že pred leti so rezultati študije na skupini moških pokazali nenavadno povezavo med nizkim srčnim utripom v mirovanju ter stopnjo kaznivih dejanj. Zdaj so do podobnih rezultatov prišli tudi ameriški, finski in švedski raziskovalci, le da so bile tokratna preučevana skupina ženske.
V sklopu študije so raziskovalci preučili podatke 12.499 švedskih žensk, starih okoli 18 let, ki so se v zadnjih nekaj desetletjih pridružile švedski vojski. Vojaškim prostovoljkam so v sklopu zdravniškega pregleda med drugim izmerili krvni tlak in srčni utrip, nato pa sledili podatkom iz njihovih kazenskih in zdravstvenih evidenc.
Rezultati študije so pokazali, da je bila pri ženskah, katerih srčni utrip v mirovanju je bil pod 69 udarci na minuto, zaznana 35 odstotkov večja verjetnost, da bodo obsojene za kaznivo dejanje v primerjavi s tistimi z vsaj 83 udarci na minuto. Prav tako je bila pri ženskah z nizkim srčnim utripom zaznana večja verjetnost, da bodo obsojene zaradi nenasilnega kaznivega dejanja. Se pa povezava ni potrdila pri nasilnih kaznivih dejanjih.
Ugotovili so tudi, da so bile v raziskavo vključene ženske z nizkim srčnim utripom v mirovanju bolj nagnjene k nenamernim poškodbam, pišejo na portalu Science Alert.
Tudi nizek krvni tlak morda povečuje tveganje za kazniva dejanja
Podobno je nakazala analiza krvnega tlaka. Tiste s sistoličnim (zgornjim) krvnim tlakom, nižjim od 113 mmHg, so bile za 26 odstotkov bolj nagnjene k tveganju storitve kakršnega koli kaznivega dejanja v primerjavi s tistimi, pri katerih je bil sistolični krvni tlak vsaj 134 mmHg.
“Korelacija med manjšo aktivnostjo avtonomnega živčnega sistema in kaznivimi dejanji ter drugim tveganim vedenjem pri moških je bila doslej dobro znana, le malo študij pa je raziskalo to povezavo pri ženskah,” so raziskovalci zapisali v študiji s prvopodpisano kriminologinjo Sofio Oskarsson s švedske univerze Orebro.
Kot so poudarili, ugotovitve sicer z gotovostjo ne potrjujejo, da bodo osebe z nizkim srčnim utripom ali tlakom zagotovo tudi postale kriminalne prestopnice. Prav tako so izpostavili, da je treba biti pri razlagi rezultatov previden, saj vojaške prostovoljke morda ne predstavljajo splošne populacije.
Kljub vsemu pa domnevajo, da bi lahko imele osebe z manjšo aktivnostjo avtonomnega živčnega sistema, ki uravnava telesne funkcije, kot je srčni utrip, večjo težnjo po različnih tveganih dejanjih in iskanju vznemirjenja, kot na primer pri ekstremnih športih.
Če bodo nadaljnje raziskave potrdile ugotovitve, so raziskovalci prepričani, da bi lahko to pomagalo razumeti tudi biološke dejavnike pri zagrešitvi kaznivih dejanj. Slednja se namreč najpogosteje pripisujejo zgolj družbeno-socialnim vplivom.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!