Vatikansko "sojenje stoletja": odmevajo tajni odloki prejšnjega papeža

V Vatikanu se nadaljuje sojenje v procesu, ki se ga je prijelo ime sojenje stoletja. Gre za sojenje nekdanjemu vplivnemu italijanskemu kardinalu Giovanniju Angelu Becciuju ter še osmim soobtoženim. Vatikansko sodišče je Becciuja, ki je bil svetovalec papeža Frančiška, leta 2023 na prvi stopnji obsodilo na pet let in pol zapora zaradi poneverbe in goljufije vatikanskih finančnih sredstev in zlorabe položaja. Vsi so se na sodbo pritožili.

V središču sojenja je nakup luksuzne, 17.000 kvadratnih metrov velike stavbe v elitni londonski četrti Chelsea v okviru naložbenih dejavnosti Svetega sedeža. Skupno naj bi državni sekretariat za nakup namenil več kot 350 milijonov evrov. Vatikan je na koncu z izgubo prodal poslopje, ki so ga kupili po previsoki ceni in je bilo obremenjeno s skrito hipoteko. Izguba je po pisanju Reutersa neuradno znašala okoli 140 milijonov evrov.

V zadevi je bila sicer zlasti izpostavljena zloraba sredstev iz Petrovega novčiča, nabirke, s katero papež podpira dobrodelna dela med najrevnejšimi po svetu.

Tajni Frančiškovi dekreti so omogočili neomejeno prisluškovanje

Danes se je v Vatikanu nadaljevala obravnava pritožbe obsojene deveterice. Med njo pa je v ospredje prišla vloga pokojnega papeža Frančiška in njegovih "skrivnih dekretov". Kot piše Associated Press, gre za štiri tajne odloke, ki jih je Frančišek izdal v letih 2019 in 2020 ob začetku preiskave Becciuja in sodelavcev.

Dekreti so vatikanskim tožilcem podelili široka pooblastila, vključno z možnostjo neomejenega prisluškovanja in pravico do odstopanja od veljavne zakonodaje. Po pisanju AP dekreti niso predvidevali časovne omejitve prisluškovanja in nadzora prisluškovanja s strani sodnika ter so bili sprejeti posebej za to preiskavo. Frančiškovi odloki so bili javno razkriti šele tik pred sojenjem in nikoli niso bili uradno objavljeni.

Odvetniki obsojenih tako trdijo, da njihove stranke niso bile deležne poštenega sojenja. Tudi pravni strokovnjaki so za AP ocenili, da sta tajnost odlokov in njihovo hitro sprejetje načela pravico do poštenega sojenja. Obramba namreč ni vedela za nove pristojnosti tožilcev.

Težke besede izzvale sodnika: "Ne omenjajte papeža Frančiška"

Odvetnik Mario Zanchetti je po poročanju AP predlagal, da zaradi tajnih odlokov sodišče razveljavi celotno sojenje. Borznemu posredniku Gianluigiju Torziju, ki ga zastopa, so brez obtožnice ali sodnega naloga preiskovalci zasegli mobilne telefone in prenosni računalnik, ga aretirali in za 10 dni pridržali v vatikanskih kasarnah. To so storili na podlagi širokih pooblastil iz Frančiškovih odlokov.

Zanchetti je po pisanju AP zatrdil, da morajo biti zakoni objavljeni celo v Iranu in Rusiji in da bi ob neupoštevanju tega tvegali, da bo procesni kodeks Vatikana postal fašističen. Ob tem je poudaril, da za kršitve ne obtožuje pokojnega papeža, ampak, da so Frančiška zavedli tožilci.

Ob težkih besedah in omembah pokojnega svetega očeta je vmes posegel sodnik nadškof Alejandro Arellano Cedillo. "Prosim vas, da ne omenjate papeža Frančiška. Vsi vas razumemo tudi, če se izogibate sklicevanju na svetega očeta," je dejal po pisanju AP.

Kako ne okriviti tistega, ki mu lahko sodi le bog?

Sodnikova intervencija je po poročanju dopisnice AP in dobre poznavalke dogajanja na sedežu katoliške Cerkve Nicole Winfield izpostavila eksistencialno dilemo svetega sedeža. "Po eni strani lahko papežem sodi le bog. Po drugi strani pa je Frančišek obtožen, da je izdal odloke, ki so kršili od boga dane pravice obtožencev," je pojasnila.

V izogib dileme je odvetnik Zanchetti predlagal, da sodišče odloke prepozna kot neveljavne, ker niso bili nikoli objavljeni. Ugotovitev bi po pisanju AP omogočila, da bi bili dokazi, zbrani na podlagi odlokov, nesprejemljivi. Po drugi strani pa bi se s tem izognili ugotovitvi, da je papež Frančišek kršil "od boga navdihnjene norme", ki zagotavljajo dostojanstvo in pravice obtožencev.

Sodišče je sicer prvotno zavrnilo predloge obrambe za razveljavitev sojenja zaradi dekretov, poroča AP. Hkrati je odločilo, da ni prišlo do kršitve načela zakonitosti, saj je odloke sprejel papež Frančišek.