Več kot polovica članic EU bi odstopila od proračunskih pravil, tudi Slovenija

"Danes EU dela odločilen korak naprej pri krepitvi pripravljenosti in porabe za obrambo. Že 12 članic je zaprosilo za sprožitev nacionalne odstopne klavzule, ki jim bo omogočila dodaten proračunski prostor za vlaganje v njihove obrambne zmogljivosti in industrijo," je dejal evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis.
Dodal je, da bo komisija še naprej zagotavljala, da bo uporaba prožnosti pri izvajanju proračunskih pravil EU usklajena.

Za začasno odstopanje od fiskalnih pravil unije so do danes, ko se izteka neuradni rok za oddajo zahteve, po navedbah komisije zaprosile Belgija, Danska, Grčija, Estonija, Finska, Latvija, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška in Slovenija.

Da nameravajo to storiti, je sporočilo še več drugih držav, tako da pričakujejo dodatne zahteve, so navedli na komisiji. Tudi Dombrovskis je dejal, da "ostajajo odprti za še več zahtev".

S Sveta EU so medtem sporočili, da se je za usklajeno uporabo nacionalne odstopne klavzule odločilo 16 članic. Poleg zgoraj naštetih so med njimi še Bolgarija, Češka, Hrvaška in Litva.
Tiskovni predstavnik komisije Balazs Ujvari je že na opoldanski novinarski konferenci pojasnil, da bodo zahteve ocenili do 4. junija, ko je predvidena objava dokumentov v okviru spomladanskega svežnja evropskega semestra. Pričakovati je, da bo Svetu EU, v katerem so zastopane članice, priporočil sprožitev odstopanja od proračunskih pravil. Svet bo imel za dokončno odobritev mesec dni časa.

Bruselj je možnost štiriletnega odstopanja od fiskalnih pravil EU za potrebe povečanja izdatkov za obrambo napovedal v marca predstavljenem načrtu za ponovno oborožitev Evrope, ki naj bi v prihodnjih letih prinesel do 800 milijard evrov dodatnih naložb v obrambo držav članic. Te bodo lahko nacionalno odstopno klavzulo izkoristile za zvišanje obrambnih izdatkov za največ 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) na leto.

Kot je pretekli teden na seji odbora državnega zbora za finance povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec, je Slovenija delež odhodkov za obrambo v BDP lani glede na leto 2021 povečala za okoli 0,25 odstotne točke, v letu 2025 pa naj bi jih glede na sprejeti proračun za dodatnih 0,15 odstotne točke.

Premier Robert Golob je v začetku marca napovedal, da bo Slovenija obrambne izdatke na dva odstotka BDP zvišala še pred letom 2030, kot predvideva trenutni načrt. Po novem bi se lahko to po neuradnih informacijah zgodilo že prihodnje leto, vendar pa je posodobljen načrt zviševanja izdatkov še v pripravi.

Na komisiji so sicer drevi poudarili, da bodo fiskalna pravila EU še naprej v celoti veljala in da bodo njihovo izvajanje tudi spremljali.

EU bo za krepitev evropske obrambe namenila skoraj milijardo evrov

Evropska komisija namerava v okviru Evropskega obrambnega sklada nameniti 910 milijonov evrov za 62 projektov, katerih namen bo krepitev evropske obrambe. Projekti se med drugim osredotočajo na krepitev zračne obrambe, rabo umetne inteligence in druge tehnologije. Pri šestih projektih bodo sodelovala tudi slovenska podjetja oz. organizacije.

"Izbrani predlogi podpirajo razvoj ključnih zmogljivosti, kot so sistemi zračne in protiraketne obrambe (...), ki bodo evropskim oboroženim silam omogočili odzivanje na nove grožnje in zaščito naših državljanov, bodisi s krepitvijo naše kolektivne obrambe bodisi s podporo našim partnerjem, kot je Ukrajina," je povedal evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius.
Za krepitev evropske obrambe namerava komisija nameniti 910 milijonov evrov. Ta bodo namenjena izvajanju 62 obrambnih in raziskovalnih projektov, pri čemer jih bo več kot polovica obravnavala zračno obrambo, artilerijske sisteme, umetno inteligenco ter kibernetsko in elektronsko vojskovanje.

Slovenska podjetja oz. organizacije bodo sodelovala pri šestih projektih. Ti bodo stali med 3,7 in 57 milijonov evrov, sodelujoči pa se bodo med drugim ukvarjali s prehodom od fosilnih goriv k trajnostnim energetskim rešitvam na področju obrambe, s krepitvijo oklepnih vozil in zračne obrambe.

Evropski obrambni sklad s proračunom v višini približno 7,3 milijarde evrov za obdobje 2021-27 je instrument Evropske komisije za podporo raziskavam in razvoju na področju obrambe, ki spodbuja sodelovanje med raziskovalci in podjetji vseh velikosti po celotni uniji in na Norveškem, je sporočila komisija.

Vključno z omenjenimi 62 projekti bo komisija v okviru sklada od leta 2021 za raziskave in razvoj na področju obrambe namenila več kot štiri milijarde evrov.