Več deset tisoč protestnikov zahtevalo odstop bolgarske vlade

V večjih mestih v Bolgariji je na protivladnih protestih v sredo zvečer več deset tisoč večinoma mladih znova zahtevalo odstop vlade zaradi korupcije v tej najrevnejši članici Evropske unije. O nezaupnici vladi, ki na položaju vztraja, bodo danes poslanci odločali že šestič letos, poročajo tuje tiskovne agencije.

K protestom je pozvalo opozicijsko prozahodno reformistično zavezništvo Nadaljujemo spremembe - Demokratična Bolgarija (PP-DB), ki je bilo pobudnik tudi protestov 1. decembra, ki so bili eni najbolj množičnih protivladnih protestov v državi v zadnjih letih.

Na zborovanju v središču prestolnice Sofija je več deset tisoč protestnikov v sredo zvečer na pročelje parlamenta projiciralo napisa mafija in poštene volitve ter nosilo napise z zahtevami po odstopu vlade. Predstavniki omenjenega zavezništva so v nagovorih pozvali k odstopu vlade in poštenim volitvam. Če vlada danes ne bo odstopila, so napovedali, da se bodo vrnili na glavni trg v Sofiji in na njem ostali, poroča bolgarska tiskovna agencija BTA.

Protest je ob okrepljeni policijski navzočnosti minil mirno, pridržali pa so 40 ljudi. V drugih mestih po državi so poročali o udeležbi več tisoč protestnikov.

Proteste je konec novembra sprožil sporni predlog proračuna za leto 2026, ki je predvideval zvišanje davkov in prispevkov za socialno zavarovanje ter povečanje dolga države, vlada pa ga je hotela sprejeti po nujnem postopku. Od takrat so protestniki zahteve zaostrili z zahtevo po odstopu vlade. Po protestih 1. decembra je vlada predlog poračuna umaknila, v začetku tega tedna pa v parlament vložila nov predlog, a to protestnikov ni zadovoljilo.

Zavezništvo PP-DB je proti vladi vložilo nezaupnico, o kateri bo danes glasoval parlament. Vlada, ki je nastopila januarja, vztraja, da bo ostala na položaju. Vodja največje vladne desnosredinske stranke Gerb Bojko Borisov je v sredo dejal, "da se lahko o odstopih pogovarjajo po 1. januarju", ko bo država prevzela evro.

Protestniki sicer protestirajo tudi proti nekdanjem medijskem tajkunu Deljanu Peevskemu, ki ga opozicija obtožuje vpliva na medije, sodstvo in varnostne službe. Proti njemu so ZDA in Velika Britanija zaradi vpletenosti v korupcijo uvedle sankcije, vodi pa stranko turške manjšine, ki manjšinski vladi zagotavlja večino v parlamentu.