Več tisoč Kubancev se je v nedeljo zbralo na ulicah glavnega mesta Havana in drugih mest na protestih proti vladi zaradi pomanjkanja hrane in visokih cen med pandemijo covida-19. To so bili eni največjih protestov v zgodovini države, odkar je v 50. letih prejšnjega stoletja Kuba postala komunistična država.

Protestirali so večinoma mladi ljudje. Policija je proteste razbila po nekaj urah, potem ko so začeli ljudje metati kamenje.

Kuba je sredi najhujše ekonomske krize v zadnjih desetletjih, saj je utrpela dvojni udarec obnovljenih sankcij nekdanje vlade predsednika ZDA Donalda Trumpa in pandemije covida-19.

ZDA so protest podprle s tvitom pomočnice državnega sekretarja za zahodno poloblo Julie Chang, ki je sporočila, da Kubanci na mirnih protestih uresničujejo pravico do zbiranja in izražajo zaskrbljenost zaradi naraščanja okužb z novim koronavirusom in pomanjkanja zdravil.

Generalni direktor Kube za zadeve ZDA Carlos de Cosio pa je tvitnil, da se mora ameriški State Department in njegovi uradniki, ki so do vratu vpleteni v promocijo družbene in politične nestabilnosti na Kubi, izogibati izražanju hinavskih skrbi za položaj, na katerega stavijo. “Kuba je bila in bo mirna država, v nasprotju z ZDA,” je tvitnil de Cosio.

Tudi predsednik ZDA Joe Biden je sporočil, da ZDA stojijo ob strani Kubancem in njihovim pozivom k svobodi. “Kubanci pogumno uveljavljajo temeljne in univerzalne pravice. Te pravice, vključno s pravico do mirnega protesta in pravico do svobodnega odločanja o prihodnosti, je treba spoštovati. ZDA pozivamo kubanski režim, naj posluša ljudi in služi njihovim potrebam,” je Bela hiša navedla Bidna.

Protestniki so s svojimi telefoni snemali dogajanje in to želeli objaviti na družbenih medijih, vendar je kubanska vlada onemogočila dostop do interneta. Dve uri in pol po izbruhu demonstracij, ki so jim opazovalci ploskali z balkonov in oken, je nekaj protestnikov začelo metati kamenje na policiste, ki so jih spremljali, in začele so se aretacije.

Nato se je zbralo tudi več sto podpornikov vlade, ki so mahali s kubanskimi zastavami in vzklikali gesla v podporo vladi in pokojnemu predsedniku Fidelu Castru ter revoluciji. Zgodili so se napadi na novinarje, ki so spremljali proteste. Predsednik Kube Miguel Diaz-Canel je v odzivu ocenil, da je kubansko-ameriška mafija sprožila demonstracije z dobrimi plačili vplivnežem na družbenih medijih.

Rusija je medtem opozorila, da je vmešavanje v kubanske notranje zadeve od zunaj nedopustno. “Položaj na Kubi in okrog nje pozorno spremljamo. Vpletanje v notranje zadeve suverene države od zunaj in drugi uničujoči ukrepi, ki spodbujajo destabilizacijo položaja na otoku, so za nas nedopustni,” je dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Mehiški predsednik Andrés Manuel López Obrador pa je pozval k zaključku trgovinskega embarga ZDA z namenom, da se olajša življenje prebivalcev Kube.