Menu Item
Zaloge žita, ki ga Ukrajina zaradi ruske blokade ne more izvoziti, bi se lahko do jeseni potrojile, je opozoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Razmere na vzhodu Ukrajine, kjer sedaj potekajo srditi spopadi z ruskimi silami, je označil za težke, vendar ukrajinske sile vztrajajo proti številčno močnejši ruski strani. Ukrajinska vojska je sporočila, da ji je uspelo rusko črnomorsko floto potisniti za več kot sto kilometrov stran od ukrajinske obale ob Črnem morju. Zahodne države nadaljujejo z dobavo orožja Ukrajini. Velika Britanija bo po vzoru ZDA poslala raketne sisteme dolgega dosega, ki lahko zelo natančno zadenejo cilje na razdalji do 80 kilometrov.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je opozoril, da bi se lahko zaloge žita, ki ga Ukrajina zaradi ruske blokade ne more izvoziti, do jeseni potrojile. “Trenutno je blokiranih od 20 do 25 milijonov ton žita, jeseni pa bi se ta številka lahko povečala na 70 do 75 milijonov ton,” je povedal ukrajinski predsednik, čigar država je bila pred rusko invazijo četrta največja izvoznica pšenice in koruze na svetu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zelenski je novinarjem spregovoril tudi o razmerah v Donbasu na vzhodu države, kjer sedaj potekajo najbolj srditi spopadi med ruskimi in ukrajinskimi silami. V nedeljo je tudi sam obiskal vzhodno frontno črto, da bi se iz prve roke seznanil s stanjem operacij ukrajinske vojske. Ukrajinske sile “se dobro držijo” proti ruskim silam v mestu Severodoneck, a jih te številčno prekašajo in so “močnejše”, je dejal Zelenski, ki je razmere na vzhodni fronti opisal kot “težke”.
Severodoneck in sosednji Lisičansk “sta danes mrtvi mesti”, je dodal. V Severodonecku je po njegovih besedah še vedno med 10.000 in 15.000 civilistov, ki jih že tedne bombardira rusko topništvo. Severodoneck je strateško pomembno mesto v vzhodnem Donbasu, kamor je Rusija v zadnjih tednih usmerila glavnino svojih napadov.
Guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj je sicer opozoril, da se položaj ukrajinskih sil v Severodonecku poslabšuje. Po tistem, ko je ukrajinska vojska ponovno zavzela polovico mesta, so je bila primorana umakniti v industrijski predel mesta, je povedal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Ukrajinska vojska potisnila rusko črnomorsko floto sto kilometrov stran od obale
Ukrajinska vojska je sporočila, da ji je uspelo rusko črnomorsko floto potisniti za več kot sto kilometrov stran od ukrajinske obale ob Črnem morju, kjer rusko ladjevje že tedne izvaja pomorsko blokado ukrajinskih pristanišč, poroča francoska tiskovna agencija AFP. “Zaradi naših tvornih akcij, katerih cilj je premagati sovražne pomorske sile, je bila skupina ladij ruske črnomorske flote potisnjena za več kot sto kilometrov stran od ukrajinske obale,” je na Telegramu sporočilo ukrajinsko obrambno ministrstvo.
Po oceni ministrstva so bile ruske sile primorane na Krimu postaviti obalne raketne sisteme za obrambo, enako pa naj bi storile tudi v južni ukrajinski regiji Herson, ki je trenutno pod rusko okupacijo. “Ruski floti smo odvzeli popoln nadzor nad severozahodnim delom Črnega morja,” so še zapisali na ministrstvu. Moskva naj bi si sedaj prizadevala ponovno vzpostaviti nadzora nad tem območjem, Kijev pa se zaveda, da nevarnost ruskega obstreljevanja iz morja ostaja, še navaja AFP. Ruska vojska je dodatne enote poslala tudi na Kačji otok, ki ga je zasedla že prvi dan invazije.
Pomorska blokada ukrajinskih pristanišč krepi strah pred svetovno prehransko krizo, saj Rusija blokira izvoz ukrajinskega žita, cene na svetovnih trgih pa zaradi tega strmo naraščajo. Čeprav ima Rusija očitno premoč na morju, pa ukrajinske sile trdijo, da jim je od začetka vojne uspelo potopiti več ruskih ladij, vključno z raketno križarko Moskva, paradnim konjem ruske mornarice. Medtem Kremelj trdi, da se je ladja potopila zaradi nesreče na krovu, poroča AFP.
Velika Britanija bo Ukrajini poslala raketne sisteme dolgega dosega
Britanske oblasti so sporočile, da bodo po vzoru ZDA Ukrajini poslale raketne sisteme M270 dolgega dosega za večkratno izstrelitev in ji tako pomagale pri obrambi pred rusko agresijo. S tem so se britanske oblasti uprle svarilom ruskega predsednika Vladimirja Putina pred dobavo tovrstnega orožja Kijevu.
Britanski raketni sistem za večkratno izstrelitev lahko v eni minuti izstreli 12 raket in z veliko natančnostjo zadene cilje na razdalji do 80 km, kar je veliko dlje od artilerije, ki jo ima Ukrajina trenutno v lasti. Britansko obrambno ministrstvo dodaja, da bodo ukrajinske sile v Veliki Britaniji usposabljali za uporabo raketnega sistema.
Ob predstavitvi najnovejše pomoči Ukrajini je obrambni minister Ben Wallace vztrajal, da morajo zahodni zavezniki Ukrajini še naprej dobavljati orožje, da bi ji omogočili zmago v vojni proti ruskim silam, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“Velika Britanija podpira Ukrajino in prevzema vodilno vlogo pri oskrbi njenih junaških vojakov s ključnim orožjem, ki ga potrebujejo za obrambo svoje države. Ker se taktika Rusije spreminja, mora tudi naša podpora Ukrajini biti drugačna,” je dejal v izjavi. Pri tem je dodal, da bo raketni sistem za večkratno izstrelitev Ukrajini omogočil boljšo zaščito pred rusko uporabo artilerije dolgega dosega.
London je Ukrajini doslej namenil že več kot 874 milijonov evrov vojaške podpore, vključno s sistemi zračne obrambe, več tisoč protitankovskimi raketami in različnimi vrstami streliva, več sto oklepnimi vozili in drugo opremo.
Tudi ZDA so prejšnji teden napovedale, da bodo Kijevu predale svoj raketni sistem, znan kot himars, ki lahko hkrati izstreli več natančno vodenih raket ter je po dosegu in natančnosti prav tako boljši od obstoječih sistemov, ki jih ima Ukrajina. Vendar pa je ameriški predsednik Joe Biden izključil možnost, da bi ji dobavil sisteme, ki bi lahko dosegli Rusijo, kar je sicer Kijev večkrat zahteval.
Poteza ZDA je že razjezila Moskvo, ruski predsednik pa je v nedeljo zagrozil, da bo razširil seznam ciljev, ki jih bo Rusija napadla v Ukrajini, če bodo zahodne države Kijevu poslale orožje dolgega dosega.
Moskva ameriškim novinarjem zagrozila z odvzemom akreditacij
Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je na sestanku s predstavniki ameriških medijev zagrozila s “težavami” za njihove novinarje in odvzemom njihovih akreditacij, v kolikor se odnos ZDA do ruskih medijev ne izboljša. Zaharova je predstavnike medijev opozorila, da lahko težave z vizumi, bančnimi računi in akreditacijami doletijo poročevalce ameriških novinarskih hiš, če ruski novinarji ne bodo mogli svobodno delati v ZDA, poroča tiskovna agencija Reuters, ki se sklicuje na navedbe neimenovanih virov.
Latvija pa bo prepovedala vsem ruskim televizijskim kanalom oddajanje v državi, je danes sporočil nacionalni regulator za radiodifuzijo. Odločitev, ki začne veljati v četrtek, bo vplivala na okoli 80 kanalov, ki so v Latviji na voljo prek določenih kabelskih ali pretočnih operaterjev. Vsem televizijskim kanalom s sedežem v Rusiji bo v Latviji prepovedano oddajanje v kakršni koli obliki, je povedal predsednik nacionalnega sveta za elektronske množične medije Ivars Abolins.
Latvijski regulator je od ruske priključitve Krima leta 2014 že prepovedal oddajanje več večjim ruskim televizijskim kanalom v državi s številčno rusko manjšino. Abolins je ob tem še sporočil, da so se odločili podeliti licenco za oddajanje neodvisnemu ruskemu kanalu Dožd. Spletni kanal, ki je v začetku marca zaradi zatiranja ruskih oblasti začasno prekinil delo, bo od četrtka registriran v Latviji.
IAEA namerava v nuklearko v Zaporožju poslati mednarodno misijo
Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je dejal, da namerava v jedrsko elektrarno Zaporožje v Ukrajini, ki je trenutno pod nadzorom ruske vojske, poslati mednarodno misijo za zagotovitev jedrske varnosti, poroča španska tiskovna agencija EFE. Po njegovi oceni je za Ukrajino vitalnega pomena, da neovirano nadaljuje z izpolnjevanjem varnostnih dolžnosti v zvezi s proizvodnjo jedrske energije.
Za mednarodno posredovanje je s pismom zaprosila ukrajinska vlada, ki se je na IAEA in ZN obrnila v želji, da bi okrepila svoja prizadevanja po osvoboditvi nuklearke v Zaporožju izpod ruskega nadzora in njeno hitro vrnitev v ukrajinske roke, še navaja EFE. Jedrska elektrarna v Zaporožju, ki se ponaša s šestimi reaktorji in velja za največjo v Evropi ter deseto največjo na svetu, je pod ruskim nadzorom že od prvih dni vojne v Ukrajini.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje