Vitalij Kličko za N1: Rusi bodo šli tako daleč, kot bodo lahko

"Slišimo, da se v Kremlju že pogovarjajo o baltskih državah in Poljski," je v pogovoru za N1, ki smo ga posneli v njegovem uradu v Kijevu, povedal župan ukrajinske prestolnice in eden najbolj prepoznavnih obrazov ukrajinskega odpora Vitalij Kličko. In dodal: "Ne borimo se le za naše mesto, domovino, za naše domove in otroke. Pač pa branimo vrednote in se borimo za vse vas v Evropi. Kajti Rusi bodo šli tako daleč, kot bodo lahko."

Ko sirene, ki opozarjajo pred zračnim napadom, ne tulijo, ko v bližini ni opaziti vojakov in ko oko ne ujame zaščitnih vreč peska ali kovinskih protitankovskih barikad, utrip središča ukrajinske prestolnice – vsaj za hip – deluje nekako običajno, normalno. Ljudje, oblečeni v lahkotna poletna oblačila, se odpravljajo v službo ali po opravkih, bodisi peš, z električnim skirojem ali avtomobilom. Javni transport deluje, tu in tam je videti celo rekreativnega kolesarja. Parkirišče nakupovalnega središča na obrobju Kijeva je sredi dopoldneva zapolnjeno nekako do polovice.

Tudi ko se v ukrajinskih mestih, ki so oddaljena od bojišč, oglasijo sirene, večina ne išče več zatočišča. Preprosto prevečkrat se oglasijo, posebna aplikacija pa ljudem omogoča, da preverijo ogroženost območja, kjer so. Vsi tudi dobro vedo, kako dolgo do njih potrebujejo rakete, ki priletijo iz Črnega morja, in koliko minut tiste z vzhoda … Je pa, kot so nam povedali sogovorniki v Kijevu, Ukrajince sredi julija precej pretresel napad na Vinico, ki leži v notranjosti Ukrajine, jugozahodno od Kijeva. Rusi so v raketnem napadu po navedbah ukrajinske strani zadeli oziroma poškodovali civilne objekte. Umrlo je več kot 20 ljudi, tudi trije otroci.

Ne glede na morebitni prvi vtis pa v Kijevu nič ni več tako, kot je bilo še pred dobrimi petimi meseci.

O tem, kako zelo se je od začetka ruske invazije 24. februarja v Ukrajini spremenilo življenje, priča tudi urad kijevskega župana Vitalija Klička, vrhunskega boksarja, ki je po koncu kariere zaplaval v politične vode. Vhod v poslopje županovega urada je zaščiten z barikadami, zakrita so okna v nižjih nadstropjih.

Dobršen del mogočne stavbe zakriva plakat, ki poziva k rešitvi braniteljev Mariupola. Starejši od bratov Kličko, ki Kijev vodi od leta 2014, s hitrim korakom drvi po hodnikih. Vsak dan se nekaj zgodi, izzivov je ogromno, vse je neobičajno, vključno s smrtjo, z veliko smrti.

Urad župana Kijeva Vitalija Klička (Denis Sadiković/N1)

Ko prezaposleni župan ukrajinske prestolnice prihiti v pisarno, kjer prav tako sprejema goste iz tujine – tam je v sredo sprejel zunanjo ministrico Tanjo Fajon – in kjer ga čakamo za pogovor, nam njegova sodelavka nemudoma pove, da se mu že mudi na naslednji opravek in da časa pravzaprav nima. Zato ne ovinkarimo, vprašamo ga, kateri so najbolj pereči izzivi, s katerimi se trenutno sooča kot župan ukrajinske prestolnice.

“Odgovorni smo za zagotavljanje storitev v našem mestu – za elektriko, vodo, ogrevanje, za zagotavljanje zdravstvene oskrbe,” je naštel 51-letni Vitalij Kličko in poudaril: “Zelo pomembno je, da v tem času skrbimo za naše ljudi. Ne pozabimo, v Kijevu živi več kot tri milijone ljudi in skrbimo za vsakogar.” Tudi za begunce, približno 200.000 naj bi jih zatočišče poiskalo v ukrajinski prestolnici.

“Vsak dan smo zaposleni z nadzorovanjem razmer in zagotavljanjem delovanja kritične infrastrukture v našem mestu,” je še povedal Kličko, zagovornik proevropskih politik in uveljavljen kritik ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po njegovih besedah so ruske sile uničile vse rafinerije v okolici Kijeva, pa tudi logistične centre, preko katerih poteka oskrba s hrano.

Kijevski župan si, enako kot ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in člani kabineta ukrajinske vlade, vse od začetka ruske invazije februarja prizadeva za podporo zavezniških držav ukrajinski obrambi pred rusko agresijo. Podpora in enotnost zahodnih držav sta tisto, kar po njegovih besedah resnično potrebujejo. “Enotnost glede Ukrajine je zelo pomembna,” je dejal in opisal, da že simbolični obiski, s katerim se pokaže enotnost z Ukrajino, štejejo.

Prvi tedni ruske invazije so bili najtežji, so medtem v središču Kijeva, kjer so v spomin, opomin in bržkone tudi za motivacijo razstavili nekaj kosov uničenega ruskega vojaškega stroja, pripovedovali mladi ukrajinski fantje. Morali so ostati doma; če jih vpokličejo, bodo šli na bojišča. “Bom šel, če bo treba. Boril se bom za domovino,” je za N1 povedal Andrij iz okolice Kijeva, ki je pred kratkim končal fakulteto. Ko se je vse skupaj začelo, pa je bilo res težko, vladala je neizmerna panika, a tudi zdaj, ko je v Kijevu mirneje, sta negotovost in strah del našega vsakdana, je še dodal. Prijatelj in brat, prav tako mlada fanta, ki sta bila z Andrijem, sta prikimala.

“Še enkrat bi rad pojasnil. Razlog za to nesmiselno vojno je naša želja, da smo demokratična država, da smo del evropske družine. Rusi tega ne sprejmejo in si želijo, da bi bili ponovno del Sovjetske zveze, da bi se obnovil ruski sovjetski imperij,” je razloge za rusko invazijo razložil Vitalij Kličko, sicer tudi doktor s področja športnih ved. In izpostavil: “Boj za zahodne, demokratične vrednote, kot so človekove pravice in svoboda medijev, je pomemben.”

Vsem, ki so “utrujeni” od novic o vojni v Ukrajini, pa kijevski župan sporoča: “Ne borimo se le za naše mesto, domovino, za naše domove in otroke. Pač pa branimo vrednote in se borimo za vse vas v Evropi. Kajti Rusi šli tako daleč, kot bodo lahko.”

Slišati je, da se v Kremlju že pogovarjajo tudi o baltskih državah in Poljski, je prav tako dejal kijevski župan in dodal, da si želi Putin Moskvi vrniti vpliv, ki ga je ta imela tudi izven ozemlja Sovjetske zveze. “A mi smo bili v Sovjetski zvezi bili in si tja ne želimo več. Svojo prihodnost vidimo v evropski družini,” je za N1 še povedal Kličko in takoj za tem odhitel drugim obveznostim naproti.

Utrinki z razstave uničene vojaške tehnike, ki so jo nedavno postavili na Mihajlovem trgu v središču Kijeva: