Vladimirju Putinu ne bodo sodili v odsotnosti, dokler bo predsednik Rusije

Zahodne države nameravajo ustanoviti posebno sodišče za pregon zločina agresije proti Ukrajini, vendar to Vladimirju Putinu ne bo sodilo v odsotnosti, dokler bo predsednik Rusije, poroča Euronews. Enako velja za premierja Mihaila Mišustina in zunanjega ministra Sergeja Lavrova, sta pojasnila dva evropska uradnika, seznanjena s postopkom.

Pogoji za ustanovitev posebnega sodišča za zločin agresije proti Ukrajini so zapisani v osnutku sporazuma, ki naj bi služil kot pravna podlaga za vzpostavitev sodišča v okviru Sveta Evrope. Slednji sicer ni del institucij Unije, vendar je ta tesno vključena v proces.

Tehnično usklajevanje se je končalo konec marca na srečanju tako imenovane "osrednje skupine" (Core Group) v Strasbourgu, ki je pripravila tri ločene osnutke dokumentov: dvostranski sporazum med Ukrajino in Svetom Evrope, statut posebnega sodišča in sporazum, v katerem je podrobno opisano upravljanje posebnega sodišča.

Podpis sporazuma je načrtovan za 9. maj v Kijevu, simbolno na dan Evrope, vendar bo natančen časovni okvir odvisen od politične podpore vseh vpletenih strani.

Omejitev, da posebno sodišče za zločin agresije proti Ukrajini ne bo sodilo v odsotnosti najvišjim ruskim voditeljem, dokler so na oblasti, je rezultat "kompromisa" med državami, je za Euronews pojasnil uradnik EU. Po večmesečnih razpravah je določba zdaj "sklenjena" in je praktično nemogoče, da bi jo pred predstavitvijo spremenili. "Na koncu gre vedno za politiko in pogajanja," je dodal.

Podpora skoraj zagotovljena

Ko bo Kijev podpisal sporazum, bo besedilo predloženo v glasovanje parlamentarni skupščini Sveta Evrope, v kateri so zbrani predstavniki 46 držav pogodbenic te organizacije. Rusija je bila izključena kmalu po začetku vojne. Za potrditev sporazuma bo potrebna dvotretjinska večina, ki pa je skoraj zagotovljena, saj ima pobuda široko podporo med članicami.

Države z bolj proruskim stališčem, kot sta Madžarska in Srbija, bi se lahko glasovanja vzdržale ali glasovale proti, vendar posamezen veto ne bo mogoč. Pobudi naj bi se pridružile tudi demokratične države zunaj Evrope, kot so Kanada, Avstralija, Nova Zelandija in Japonska, kar bo še dodatno okrepilo njeno mednarodno legitimnost, poroča Euronews.

Združene države Amerike, ki so se po inavguraciji predsednika Donalda Trumpa začele postopno približevati Rusiji, po poročanju Euronewsa verjetno ne bodo sodelovale pri vzpostavitvi posebnega sodišča. ZDA tudi niso sodelovale na zadnjem srečanju osrednje skupine konec marca. "Več kot 38 držav je izrazilo politično podporo ustanovitvi sodišča, prav tako tudi Evropska unija," je za Euronews povedal tiskovni predstavnik Sveta Evrope.

Po ratifikaciji sporazumov naj bi imelo sodišče sedež v Haagu, so povedali uradniki, mestu z dolgo tradicijo na področju mednarodnega prava, kjer že delujeta Meddržavno sodišče (ICJ) in Mednarodno kazensko sodišče (ICC).