Na vrhu voditeljev EU pozvali k humanitarnim premorom v spopadih

Voditelji držav članic EU so na zasedanju v Bruslju pozvali k humanitarnim premorom v spopadih na Bližnjem vzhodu, da bi humanitarna pomoč dosegla tiste, ki jo potrebujejo. "Evropski svet izraža globoko zaskrbljenost zaradi poslabšanja humanitarnih razmer v Gazi. Poziva k stalnemu, hitremu, varnemu in neoviranemu humanitarnemu dostopu ter k sprejetju vseh potrebnih ukrepov, vključno s humanitarnimi koridorji in premori za humanitarne potrebe, da bi pomoč dosegla tiste, ki jo potrebujejo," so voditelji po več urah razprave zapisali v sklepih vrha.

Zagotovili so, da bo EU tesno sodelovala z vsemi partnerji v regiji, da bi zaščitili civiliste ter olajšali dostop do hrane, vode, zdravstvene oskrbe, goriva in zatočišč. Zagotoviti je treba, da te pomoči ne bi zlorabile teroristične organizacije, so poudarili.

Zagotavljanje humanitarne pomoči za Gazo je bila ena od osrednjih tem današnje razprave o zaostritvi razmer na Bližnjem vzhodu. Voditelji so ponovili tudi poziv, da je treba preprečiti širjenje konflikta v regiji, pri čemer je treba sodelovati s partnerji v regiji, vključno s palestinskimi oblastmi. "Evropska unija je pripravljena prispevati k oživitvi političnega procesa na temelju rešitve dveh držav," so še zapisali.

Vrh EU je obenem potrdil skupno izjavo predsednikov vlad in držav članic iz 15. oktobra, v kateri so obsodili napad Hamasa na Izrael. Ob tem so podprli pravico Izraela do obrambe, pri čemer mora upoštevati mednarodno pravo in mednarodno humanitarno pravo. Hamas so pozvali k takojšnji izpustitvi vseh talcev brez pogojevanja.

Predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari je napovedal, da se bodo podobni vdori v Gazo, kot so jih izraelske sile izvedle sinoči, nadaljevali. Kot poroča Al Džazira, je Hagari dejal, da bodo vdori v prihodnjih dneh postali še močnejši, in dodal, da vojaki med racijami odstranjuje eksploziv in pripravlja območje za naslednje korake.

Na izrednem zasedanju Generalne skupščine ZN je državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Sanja Štiglic v imenu Slovenije pozvala k humanitarnemu premirju. V svojem govoru je obsodila napade palestinskega gibanja Hamas, Izraelu pa priznala pravico do samoobrambe v skladu z mednarodnim pravom. Ob tem je pozvala k spoštovanju humanitarnega prava ter nujni obnovi mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu.

"Slovenijo zelo skrbi hitrost poslabšanja položaja, spopad pa se lahko hitro prelije v regijo," je dejala in pozdravila prizadevanja voditeljev, ki skušajo to preprečiti. Slovenija poziva k humanitarnemu premirju in odprtju varnega dostopa za pomoč Palestincem, je med drugim še povedala državna sekretarka.

Generalna skupščina ZN je začela z razpravo o dogajanju v Izraelu in Palestini. Izredno zasedanje je bilo sklicano na pobudo arabskih držav po tem, ko Varnostni svet ZN ni bil sposoben potrditi pravno zavezujoče resolucije o krizi.

Z nastopi je začel palestinski predstavnik Rijad Mansur, ki je vidno ganjen med drugim omenil, da je bilo v zadnjih treh tednih v Gazi ubitih 3.000 otrok. Izraelski veleposlanik Gilad Erdan je pozive k premirju zavrnil. Kot je dejal, mora predlog resolucije, o katerem bodo glasovali, na smetišče zgodovine, ker da ne obsoja terorističnih grozodejstev Hamasa. Zaradi tega dejstva resolucija najverjetneje ne bo dobila niti podpore evropskih držav.

Predlog resolucije sicer med drugim zahteva takojšnjo prekinitev ognja, spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava, dostavo pomoči v Gazo, izpustitev talcev in odpravo izraelskega ukaza o evakuaciji prebivalstva iz določenih območij Gaze. Ne omenja pa napadov Hamasa.

"Svet ne izpolnjuje golih pravic dela človeštva," je na družbenem omrežju X zapisal šef urada ZN za usklajevanje humanitarnih dejavnosti Martin Griffiths. Opozoril je, da so po 20 dneh izraelskega bombardiranja Gaze zračni napadi vedno hujši in ciljajo celo območja, ki naj bi bila varna.

"Kljub našim najboljšim prizadevanjem človekoljubna pomoč komaj prihaja," je dodal Griffiths in poudaril, da je treba civiliste zaščititi in jim zagotoviti vse, kar potrebujejo za preživetje.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v četrtek dejal, da je izraelska vojaška operacija v Gazi postala grozodejstvo. "Napadi na Gazo so že zdavnaj presegli mejo samoobrambe. Postali so zatiranje, grozodejstvo, pokol in barbarstvo," je dejal v Ankari. 

Turški predsednik je kritiziral tudi Evropsko komisijo in Združene narode, ker se zavzemajo za humanitarni premor spopadov in ne za popolno prekinitev ognja.

Delegacija palestinskega gibanja Hamas je prispela v Moskvo na pogovore, je sporočilo rusko zunanje ministrstvo. Ob tem je potrdilo, da se v ruski prestolnici mudi tudi namestnik iranskega zunanjega ministra Ali Bagheri Kani. Več podrobnosti ob tem ni podalo, na svoji spletni strani poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Namestnik ruskega zunanjega ministra Mihail Bogdanov je pred tem sporočil, da se je v Katarju sestal s političnimi voditelji Hamasa in z njimi razpravljal o usodi talcev, ki jih je gibanje zajelo po napadu na Izrael 7. oktobra. Ob tem je napovedal, da bo tudi palestinski predsednik MahmudAbas kmalu prišel v Moskvo in opravil pogovore z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Rusko zunanje ministrstvo je kasneje potrdilo, da so pogovori potekali o izpustitvi talcev in evakuaciji državljanov Rusije z območja Gaze. Pojasnilo je, da so potrdili "nespremenljivo stališče Rusije v prid izvajanju znanih odločitev mednarodne skupnosti, vključno z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta in Generalne skupščine ZN, ki predvidevajo oblikovanje suverene Palestine", poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Medtem so v Kremlju sporočili, da se Putin s predstavniki Hamasa ne namerava srečati. "Vsi stiki potekajo na ravni zunanjega ministrstva," je dejal tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.

Napovedana kopenska ofenziva Izraela na Gazo bi lahko imela katastrofalne posledice za civilno prebivalstvo, je v današnjem pozivu k miru na Bližnjem vzhodu zapisala mednarodna nevladna organizacija Amnesty International. "V preteklih dveh tednih in pol smo bili v Izraelu in na zasedenih palestinskih območjih priča grozi nepredstavljivih razsežnosti. Več kot dva milijona ljudi na območju Gaze se bori za preživetje sredi katastrofalne humanitarne krize. Še nikoli ni bilo toliko civilnih žrtev," je dejala generalna sekretarka organizacije Agnes Callamard.

Opozorila je, da vse strani v konfliktu nadaljujejo s hudimi kršitvami mednarodnega humanitarnega prava, vključno z vojnimi hudodelstvi. "Nujno je ukrepanje za zaščito civilnega prebivalstva ter preprečitev trpljenja. Vse članice mednarodne skupnosti zato pozivamo, naj zahtevajo takojšnje humanitarno premirje med vsemi stranmi v konfliktu," je dodala.

Pojasnila je, da je zaradi humanitarne katastrofe v Gazi, ki se iz dneva v dan slabša, premirje ključno za dobavo humanitarne pomoči in zaščito civilistov. Omogočilo pa bi tudi neodvisno preiskavo kršitev človekovih pravic in vojnih hudodelstev vseh strani. V luči tega Amnesty International ponovno poziva k prenehanju spopadov, vključno z nesorazmernimi, neselektivnimi in neposrednimi napadi na civiliste in civilne objekte. V tej luči so pozvali Izrael, naj nemudoma izda dovoljenje za neovirano dostavo humanitarne pomoči civilistom v Gazi, mednarodna skupnost pa naj uvede embargo na izvoz orožja na konfliktna območja.

Izraelska valuta šekel je v primerjavi z ameriškim dolarjem padla na najnižjo raven v zadnjih 11 letih. En izraelski šekel je bil sredi popoldneva po lokalnem času vreden le 0,24 dolarja, po podatkih družbe Refinitiv pa se je njegova vrednost tako nizko nazadnje gibala julija 2012.

Kot piše CNN, je razlog za to vse večjih ugibanj, da se morda obeta kopenska operacija izraelskih obrambnih sil v Gazi. Kot še piše, so Izrael posvarile tudi bonitetne agencije, ki bi lahko zaradi vpliva vojne na gospodarstvo, institucije in javne finance državi znižale kreditno oceno.

Po mnenju premierja Roberta Goloba ni pomembno poimenovanje prekinitve spopadov na Bližnjem vzhodu, ampak zaščita civilistov. Voditelji EU morajo danes sprejeti jasno stališče, da je treba zaščititi civiliste na obeh straneh in vzpostaviti humanitarne koridorje, je dejal pred zasedanjem voditeljev EU v Bruslju. "Vztrajali bomo, da se čim prej, to je še danes, sprejme jasno stališče, da je treba zaščititi civiliste na obeh straneh, da je treba vzpostaviti humanitarne koridorje," je ob prihodu na zasedanje povedal Golob. Poleg tega je treba zaščititi ključno infrastrukturo, kot so bolnišnice in humanitarna infrastruktura, je poudaril.

Kot je še povedal, je treba vse strani pozvati, da spoštujejo mednarodno humanitarno pravo. "Jaz mislim, da je to točka, od katere ne smemo odstopiti," je dejal premier.

Glede kritik na račun predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki v prvih dneh po začetku spopadov ob zagovarjanju pravice Izraela do odgovora na teroristični napad Hamasa ni pozvala k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava, je medtem dejal, da bo predsednica imela danes priložnost pojasniti svoja takratna in današnja stališča. "Danes vsi skupaj stremimo k enotnosti in jaz verjamem, da bomo danes vseeno poskušali zadržati to enotnost, tako da se ne bi opredeljeval do preteklosti, raje bi gledal na današnji dan," je dejal Golob.