Menu Item
Voditelji dvajsetih gospodarsko najpomembnejših držav (G20) so ob koncu dvodnevnega srečanja v Rimu potrdili zavezo o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, ni pa jim uspelo doseči dogovora glede podnebne nevtralnosti do leta 2050. So pa voditelji potrdili dogovor o minimalnem davku od dobičkov globalnih korporacij.
Voditelji G20 so se v italijanski prestolnici prvič od začetka pandemije covida-19 sestali v živo. Na dnevnem redu so imeli vrsto pomembnih tem, od pandemije do podnebnih sprememb in poštene enake obdavčitve. Ena pomembnejših tem zasedanja pred začetkom podnebne konference ZN v škotskem Glasgowu je bil boj proti podnebnim spremembam. Voditelji so potrdili cilj o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko raven.
Pri tem pa se jim ni uspelo dogovoriti o doseganju ničelnih neto toplogrednih izpustov do leta 2050. “Ohranjanje cilja 1,5 stopinje na dosegu roke bo zahtevalo bistvena in učinkovita dejanja in zaveze vseh držav, pri čemer je treba upoštevati različne pristope,” piše v končni izjavi. Pozvali so k pripravi jasnih nacionalnih načrtov, v katerih bodo dolgoročni cilji usklajeni s kratko- in srednjeročnimi cilji ter tudi z mednarodnim sodelovanjem in podporo.
Kritike na račun končne izjave
Odzivi na doseženo po zasedanju so bili mešani. Gostitelj srečanja, italijanski premier Mario Draghi je izrazil ponos glede doseženih rezultatov na področju boja proti podnebnim spremembam. Dogovor je za uspeh označila tudi nemška kanclerka Angela Merkel, medtem ko generalni sekretar ZN Antonio Guterres srečanje zapušča razočaran, a ohranja upe za konferenco COP26, ki se je prav danes začela v Glasgowu.
Tudi v nevladnih okoljskih organizacijah so bili do končne izjave kritični. Po njihovem mnenju je izjava “šibka, manjka pa ji tudi ambicioznosti in vizije”, so povedali v organizaciji Greenpeace. Na vrhu agende voditeljev sta bila tudi boj s pandemijo in gospodarsko okrevanje po njej. Glede boja proti pandemiji covida-19 so izrekli podporo ciljem Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o cilju 40-odstotne precepljenosti svetovne populacije do konca leta in 70-odstotne precepljenosti do sredine leta 2022, med drugim z dobavo cepiva revnejšim državam.
Dosegli zgodovinski dogovor
Ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski voditelj Xi Jinping, ki sta na zasedanju sodelovala prek videopovezave, sta se v soboto zavzela za medsebojno priznavanje potrdil o cepljenju, pa tudi odpravo patentne zaščite za proizvodnjo cepiv tudi v revnejših državah. Poleg tega so voditelji G20 potrdili dogovor o uvedbi 15-odstotnega minimalnega davka od dobičkov globalnih korporacij. “Dosegli smo zgodovinski dogovor za pravičen in učinkovit mednarodni sistem obdavčitve,” je prvi dan zasedanja v soboto dejal Draghi. Minimalni davek naj bi po navedbah Bele hiše podprli vsi udeleženci vrha G20.
Cilj reforme je preprečiti prelivanje dobičkov multinacionalk v davčne oaze. Velika mednarodna podjetja bodo tako morala najkasneje do leta 2023 ne glede na njihov sedež plačevati najmanj 15 odstotkov davka na dobiček. Digitalni velikani, kot sta Amazon ali Google, ne bodo obdavčeni le v državah, kjer imajo sedež, ampak povsod, kjer delujejo. V Rim so prišli številni voditelji, med njimi ameriški predsednik Joe Biden, nemška kanclerka Merkel, francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Boris Johnson. Ob robu vrha so potekala tudi številna dvostranska srečanja.
Voditelji ZDA, Francije, Velike Britanije in Nemčije so se sestali na pogovorih o iranskem jedrskem vprašanju in pri tem izrazili veliko zaskrbljenost zaradi jedrskih aktivnosti Irana in tudi prepričanje, da bi bilo mogoče hitro obnoviti jedrski sporazum, a bi moral Iran “spremeniti svoje usmeritve”. Vodilni predstavniki EU in ZDA pa so ob robu G20 dosegli dogovor v sporu glede carin na jeklo in aluminij, ki je zaznamoval trgovinske odnose v času ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki se je odločil uvesti 25-odstotne carine na jeklo in 10-odstotne na aluminij iz več držav, tudi članic EU. Kot je sporočila ameriška ministrica za trgovino Gina Raimondo, bo dogovor ohranil določene pravice do carin, a obenem omogočil uvoz omejene količine evropskega jekla in aluminija v ZDA.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dogovor danes označila za mejnik v odnosih med stranema, predsednik ZDA Biden pa, da gre za novo obdobje v odnosih. Pred začetkom vrha G20 so v italijanski prestolnici uvedli najstrožje varnostne ukrepe, tudi zaradi napovedanih protestov. Ti so bili razmeroma skromni. V središču Rima je potekalo nekaj mirnih protestnih akcij.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!