Menu Item
Svetovni voditelji so na podnebni konferenci Združenih narodov v Bakuju predstavili različne vizije o tem, kako se spopasti s podnebnimi spremembami, pogajalci pa so pripravili nov osnutek o financiranju ukrepov. V osredju konference je bilo sicer poročilo, ki opozarja, da mora svet ogljično nevtralnost ob rekordnih izpustih doseči precej pred letom 2050.
Kot je razvidno iz danes objavljenega preliminarnega poročila mednarodnega konzorcija Global Carbon Project, so izpusti ogljikovega dioksida na račun uporabe nafte, plina in premoga letos dosegli rekordne ravni. Svet mora zato, če želi doseči cilje pariškega podnebnega sporazuma, da se segrevanje ozračja omeji na 1,5 stopinje Celzija, ogljično nevtralnost doseči že v desetletju do leta 2040, ne šele leta 2050.
“Časovno okno se oži, krči in nujno moramo ukrepati,” je za tiskovno agencijo AFP povedal glavni azerbajdžanski pogajalec za COP29 Yalchin Rafiyev. Prepričan je, da so še vedno možnosti za uresničitev pariškega sporazuma, pot k temu cilju pa da bo tlakoval dogovor o financiranju podnebnih ukrepov, ki je cilj letošnje konference.
Do opozorila znanstvenikov sicer prihaja v času, ko se stopnjuje zaskrbljenost glede podnebnega ukrepanja. Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump, ki bo mandat nastopil januarja, je namreč že napovedal, da bodo ZDA vnovič izstopile iz pariškega sporazuma.
Tudi sicer voditelji v Bakuju glede uporabe fosilnih goriv niso enotni. Kot poroča AFP, je na konferenci odmeval govor albanskega premierja Edija Rame, ki je potožil, da “naši govori, polni dobrih besed o podnebnih spremembah, ne spremenijo ničesar”. Obregnil se je tudi ob voditelje, ki se letošnje konference ne bodo udeležili.
Italijanska premierka Giorgia Meloni je pozvala k “realističnim globalnim pogledom”, tako da se ne bo dajalo prednosti razogljičenju pred “trajnostjo naše proizvodnje in družbenega sistema”. “Varovati moramo naravo, v središču katere je človek. S pristopom, ki je preveč ideološki in nepragmatičen, pa tvegamo, da ne bomo uspešni,” je dejala in dodala, da trenutno ni ene same alternative fosilnim gorivom.
Države se ne morejo pognati v industrijsko nazadovanje, je opozoril tudi grški premier Kiriakos Micotakis.
Na drugi strani je predsednik vlade Tuvaluja Feleti Penitala Teo vztrajal, da za pacifiške države, kot je njihova, “enostavno ni več časa” in vse pozval k jasnemu signalu, da mora svet nemudoma začeti opuščati fosilna goriva.
Pripravili nov osnutek o financiranju ukrepov, ki pa ne rešuje spornih vprašanj
Ob govorih voditeljev pa so pogajalci pripravili nov osnutek o financiranju podnebnih ukrepov, ki vključuje več možnosti za zbiranje sredstev, a ne rešuje spornih vprašanj. Večina držav v razvoju se zavzema, da bi se razvite države zavezale k prispevanju vsaj 1300 milijard dolarjev letno. Zdaj države, kot so ZDA, članice EU in Japonska, plačujejo le 100 milijard dolarjev letno.
A nekatere države donatorke v času, ko se doma soočajo z ekonomsko in politično krizo, niso pripravljene obljubljati dodatnih javnih sredstev. Namesto tega bi mobilizirale zasebni sektor, o uspehu tega pa mnogi, tudi nevladne organizacije, dvomijo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje