Menu Item
Voditelji sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav G7 so v skupni izjavi poudarili, da si želijo zmanjšati gospodarsko odvisnost od Kitajske, pri čemer ni namen škodovanje ali onemogočanje gospodarskega napredka azijske velesile. Voditelji so Peking tudi pozvali, da pritisne na Rusijo. V Hirošimi se je z voditelji že sestal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je danes prispel na vrh G7. Odločitve, sprejete na vrhu, so namenjene poskusom obvladovanja Rusije in Kitajske, se je na sklepe držav odzval ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Kitajska pa je zahodne države obtožila vmešavanja v njene notranje zadeve, poročajo tuje tiskovne agencije.
Na vrhu v japonski Hirošimi so voditelji v skupni izjavi glede Kitajske poudarili, da je za “gospodarsko odpornost potrebno zmanjšanje tveganja in diverzifikacija”. Pri tem so izpostavili, da to ne predstavlja odmika od Kitajske, temveč le “zmanjšanje prevelike odvisnosti v naših ključnih dobavnih verigah,” poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Skupina G7 je Kitajsko opozorila pred zlorabo trgovine za pritisk na gospodarske partnerice. Kot so voditelji zapisali v izjavi, nasprotujejo kitajskim zlorabam trgovinskih ukrepov, ki jih Peking uporablja v primeru diplomatskih sporov.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes izpostavila, da je gospodarska politika skupine G7 boljša za globalni jug kot gospodarska politika Kitajske. Pojasnila je, da imajo nekatere države s Kitajsko negativne izkušnje pri sodelovanju v kitajski pobudi za oživitev svilne poti. To bi morale po njenih besedah izkoristiti države G7 in državam ponuditi posle, ki bodo ustrezni za obe strani.
Von der Leyen je ob tem napovedala tudi novo strategijo ekonomske varnosti, ki jo bo Evropska komisija predlagala naslednji mesec.
Sklepna izjava o gospodarski varnosti sicer neposredno ne omenja Kitajske, vendar je skupina v njej opozorila na “skrb vzbujajoč porast primerov gospodarske prisile”, ki poskušajo “spodkopati zunanjo in notranjo politiko ter stališča članic G7” in partnerskih držav.
Stališče G7 do Tajvana se ne spreminja
V izjavi so države G7 Kitajsko pozvale tudi, naj “pritisne” na Rusijo in s tem pripomore h končanju vojne v Ukrajini. Ostro so zavrnili tudi kakršnekoli poskuse enostranskega spreminjanja statusa Tajvana, Tajvansko ožino pa so označili za “bistveno za varnost in blaginjo mednarodne skupnosti”. Kljub temu se njihovo stališče do statusa Tajvana ne spreminja, saj države G7 ohranjajo politiko ene Kitajske.
Za kitajske ozemeljske zahteve v Južnokitajskem morju po pojasnilih držav G7 ni pravne podlage, svoje trditve pa so podkrepili z odločitvijo mednarodnega arbitražnega sodišča v Haagu iz leta 2016, ki je kitajske ozemeljske zahteve razglasilo za neutemeljene. Peking sicer skoraj celotno Južnokitajsko morje priznava kot del Kitajske, zaradi česar je v sporu z Malezijo, Indonezijo in Filipini, v skupini G7 pa so opozorili pred militarizacijo tega območja.
Voditelji članic skupine – Kanade, Francije, Nemčije, Velike Britanije, Italije, ZDA, Japonske, pa tudi EU – so v petek srečanje v Hirošimi začeli s polaganjem vencev ob spomeniku žrtvam napada z jedrsko bombo leta 1945.
V Hirošimo prispel tudi Zelenski
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel v Hirošimo. Zelenski je v petek pozdravil “zgodovinsko” odločitev Bele hiše, da omogoči dobavo naprednih vojaških letal Ukrajini in usposabljanje za ukrajinske pilote. Ob prihodu v Hirošimo pa je na družbenih omrežjih napisal: “Japonska. G7. Pomembna srečanja s partnerji in prijatelji Ukrajine. Večja varnost in sodelovanje za našo zmago. Danes bo mir bližje.”
Zelenski, ki naj bi voditelje na vrhu nagovoril v nedeljo ter jih pozval k nadaljnji vojaški podpori Ukrajini, se je danes na pogovorih že sestal z britanskim premierom Rishijem Sunakom in italijansko premierko Giorgio Meloni. Predvideno je tudi srečanje z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom, pa tudi z japonskim premierjem Fumiem Kishido in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, poročajo tuje tiskovne agencije.
Zelenski se je Sunaku zahvalil za podporo pri oblikovanju koalicije za dobavo zahodnih bojnih letal Ukrajini. “Zahvalil sem se mu za vodilno vlogo Združenega kraljestva v mednarodni koaliciji za bojna letala,” je dejal Zelenski.
Ukrajinski predsednik se je prvič od začetka ruske invazije sešel tudi z indijskim premierjem Narendro Modijem, ki je po poročanju dpa ponudil svojo pomoč pri končanju vojne. “Lahko vam zagotovim, da bomo za rešitev tega vprašanja v Indiji in jaz osebno storili vse, kar lahko,” je dejal Modi po srečanju ob robu vrha.
Indija sicer kljub pozivom zahodnih držav ruske invazije ni obsodila. New Delhi je sicer Moskvi sporočil svojo zaskrbljenost zaradi konflikta, vendar pa je poglobil svoje odnose z rusko zaveznico, od katere še naprej kupuje vojaško opremo in velike količine surove nafte, navaja dpa.
Bela hiša je v petek sporočila, da je Biden pripravljen drugim državam dovoliti, da Kijevu dobavijo želena bojna letala ameriške izdelave F-16, ter podprl prizadevanja za usposabljanje ukrajinskih pilotov. Biden in Zelenski se bosta pogovarjala o številnih temah, med drugim o bojnih letalih, s čimer bo Ukrajina kmalu dobila vse, kar potrebuje za zaščito svojega neba, mest in državljanov, so v petek sporočili v Kijevu. Svetovalec ameriškega predsednika za nacionalno varnost Jake Sullivan je v petek potrdil, da Washington podpira skupno pobudo zaveznic za usposabljanje ukrajinskih pilotov za letala F-16. Med dolgimi meseci usposabljanja se bo Zahod odločil, kdaj in koliko letal bo dobavljenih ter katere države jih bodo dobavile, poroča AFP.
Zelenski je v japonsko Hirošimo prispel iz Savdske Arabije, kjer se je v petek nagovoril vrh Arabske lige. Opozoril je, da so si nekatere arabske države “zatiskale oči” pred rusko invazijo na njegovo državo.
Biden: prihodnost sveta je v indijsko-pacifiški regiji
Ameriški predsednik Joe Biden se je ob robu vrha G7 srečal z voditelji Japonske, Avstralije in Indije in dejal, da prihodnost sveta vidi v indijsko-pacifiški regiji. Poudaril je, da so v zadnjih letih države t. i. zavezništva Quad še poglobile svoje sodelovanje, japonski premier pa je opozoril, da se je varnostno okolje zaostrilo.
Biden je na srečanju držav zavezništva Quad, ki obsega Japonsko, Indijo, Avstralija in ZDA, poudaril, da je indijsko-pacifiška regija ključna za svetovno politiko, saj bo v njem “pisana prihodnost sveta.” Dejal je, da so partnerice v zavezništvu v zadnjih letih poglobile svoje odnose in dosegle znaten napredek, poroča nemška tiskovna agencija dpa. “Naše poslanstvo ostaja enako,” je poudaril Biden in dejal, da se zavzemajo za vizijo svobodne, odprte, varne in uspešne indijsko-pacifiške regije.
Japonski premier Fumio Kishida je opozoril, da se je varnostno okolje od zadnjega srečanja zavezništva lani še bolj zaostrilo, in opozoril, da je “svoboden in odprt mednarodni red, ki temelji na pravni državi, ogrožen.”
Države četverice so sprva načrtovale obsežno srečanje v Avstraliji, ki naj bi se odvilo v naslednjih dneh. Biden pa je zaradi notranjepolitične krize odpovedal obisk Avstralije in postanek v Papui Novi Gvineji. Napovedal je, da se bo v Washington vrnil neposredno z Japonske, da prepreči grozečo plačilno nesposobnost ameriške vlade. Srečanje se je zato preselilo v Hirošimo, a v znatno okrnjeni različici.
Indija in Avstralija nista članici skupine G7, vendar se vrha sedmih vodilnih gospodarskih sil v Hirošimi udeležujeta kot gostji, še navaja dpa. Quad ali multilateralni varnostni dialog je varnostno zavezništvo, ki se osredotoča na indijsko-pacifiško regijo in predstavlja protiutež naraščajoči vojaški in gospodarski moči Kitajske. Od svoje izvolitve Biden v zunanji politiki ZDA posebno pozornost posveča razmeram v tej regiji, ki obsega območje od Indijskega do severnega dela Tihega oceana.
Oster odziv Rusije in Kitajske
Odločitve, sprejete na vrhu skupine G7, so namenjene poskusom obvladovanja Rusije in Kitajske, se je na sklepe voditeljev odzval ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Kitajska pa je zahodne države obtožila vmešavanja v njene notranje zadeve, poročajo tuje tiskovne agencije.
Lavrov je na novinarski konferenci ponovil trditev Moskve, da Zahod vojno v Ukrajini izrablja za strateški poraz Rusije.
Naloga je bila zastavljena glasno in odkrito – premagati Rusijo na bojišču, a ne le to, odpraviti jo kot geopolitičnega tekmeca, je dejal vodja ruske diplomacije.
Na izjave G7 se je odzvalo tudi kitajsko zunanje ministrstvo in se pritožilo Japonski kot organizatorki srečanja. Ministrstvo je sporočilo, da G7 ignorira pomisleke Kitajske in jo napada ter se vmešava v njene notranje zadeve, vključno s Tajvanom, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
“Skupina G7 ignorira resne skrbi Kitajske in vztraja pri manipulaciji z zadevami, povezanimi s Kitajsko, obrekuje in napada Kitajsko ter se grobo vmešava v njene notranje zadeve,” je sporočil tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje