Menu Item
Tik pred glasovanjem o resoluciji Združenih narodov o genocidu v Srebrenici, ki ji ostro nasprotujejo v Beogradu in Republiki Srbski, se napetosti močno stopnjujejo. Zdaj je olje na ogenj prilil še izraelski veleposlanik v Srbiji, ki je v intervjuju za srbsko izdajo ruskega portala dejal, da v primeru Srebrenice ne bi smeli uporabljati termina genocid. Na to se je zelo ostro odzval vodja diplomacije Bosne in Hercegovine in veleposlanika označil za "diplomatsko in človeško sramoto". Medtem pa je Dodikov namestnik za nemški Welt dejal: "Če Dodik najavi odcepitev, bo tukaj v roku ene ure spet izbila vojna."
“Ste sramota za diplomacijo in človeška sramota,” je vodja diplomacije BiH Elmedin Konaković zapisal na omrežju X in dodal, da zmanjševanje teže zločina v Srebrenici pod krinko “pomena izraza genocid” ni samo intelektualno nepošteno, ampak tudi moralno vprašljivo.
Izraelski veleposlanik v Srbiji Jahel Vilan je namreč v petek za srbsko izdajo ruskega portala Sputnik dejal, da holokavst nad Judi v drugi svetovni vojni ni bil edini genocid in da so bili po svetu še drugi.
“Ko pa Srebrenico označite za genocid, po mojem mnenju zmanjšate pomen tega izraza, ki bi se moral uporabljati le za genocide. Menim, da v primeru Srebrenice ne bi smeli uporabljati besede genocid,” je dejal Vilan.
Generalna skupščina Združenih narodov bi morala zelo kmalu, že v začetku maja glasovati o resoluciji o genocidu v Srebrenici, kar v Republiki Srbski in Beogradu sproža burne odzive in ostro nasprotovanje.
Pri resoluciji gre predvsem za odpravo razlikovanja med uradnim priznanjem genocida v Ruandi in tistega v Srebrenici. Pokol več kot osem tisoč Bošnjakov v Srebrenici sta kot genocid doslej že potrdili dve sodišči: sodišče za zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) in Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ).
Vojska bosanskih Srbov pod vodstvom generala Ratka Mladića je leta 1995 na območju Srebrenice, ki je bilo pod zaščito Združenih narodov, v desetih dneh pobila 8732 muslimanskih moških in fantov.
Predlog resolucije, ki takšna dejanja obsoja, so poleg Slovenije kot sopokroviteljice podprli še Albanija, Čile, Bosna in Hercegovina, Finska, Francija, Irska, Italija, Jordanija, Lihtenštajn, Malezija, Nizozemska, Nova Zelandija, Turčija in ZDA.
Uradni predstavniki Beograda in Republike Srbske že ves čas aktivno lobirajo proti sprejemu te resolucije, napetost pa se močno stopnjuje; nemški časnik Welt, ki o tem piše prav ta konec tedna, ob tem opominja tudi na nenehne grožnje predsednika Republike Srbske Milorada Dodika o odcepitvi Republike Srbske, ki bi jih resolucija lahko še pospešila.
Ob tem pa Dodikov namestnik Ćamil Duraković za Welt celo pove: “Če Dodik najavi odcepitev, bo tukaj v roku ene ure znova izbila vojna.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje