Menu Item
Po nepričakovanem padcu dolgoletnega režima sirskega predsednika Bašarja al Asada številni Sirci proslavljajo zmago upornikov. Oblast so tako po 50-letni vladavini družine Asad prevzeli uporniki, ki imajo zapleteno preteklost. V mednarodni javnosti se zato porajajo vprašanja, ali bo nova oblast v Siriji res pomenila nov, boljši začetek življenja Sircev ali pa bodo uporniki vzpostavili novo obliko avtoritarne vladavine.
V manj kot dveh tednih so sirski uporniki zavzeli več večjih mest in dosegli prestolnico Damask ter tako po 13 letih državljanske vojne strmoglavili režim predsednika Bašarja al Asada. Čeprav mnogi v državi proslavljajo padec 50-letne vladavine družine Asad, ki je v Siriji vladala z železno roko, je prihodnost Sircev precej negotova.
Uporniki, ki so v nedeljo zavzeli Damask in tako po njihovem osvobodili Sirijo, imajo namreč zapleteno preteklost in nepredvidljivo prihodnost. Da ni še povsem jasno, kdo trenutno vlada Siriji, je opozoril tudi tiskovni predstavnik ameriškega Sveta za nacionalno varnost John Kirby.
Tukaj je vodnik za razumevanje, kako so uporniki strmoglavili Asadov režim in kaj lahko sledi.
Kaj se je zgodilo?
Sirske uporniške sile so v nekaj več kot tednu dni zavzele večji del severozahodne Sirije. Nova koalicija upornikov pod vodstvom militantne skupine Hajat Tahrir al Šam (HTS) je 30. novembra nepričakovano napadla in prevzela nadzor nad največjim sirskim mestom Alep. Sirska in ruska letala so sicer v Alepu in Idlibu obstreljevala upornike, a so ti hitro nadaljevali ofenzivo in se prejšnji četrtek premaknili proti jugu ter prevzeli nadzor nad mestom Hama, ki služi kot tamponsko območje za zaščito Damaska.
Uporniki so kmalu zavzeli še mesto Homs, obkrožili Damask in 8. decembra zavzeli tudi njega. Po zavzetju Damaska in strmoglavljenju Asadovega režima so uporniške skupine sporočile, da si bodo prizadevale doseči sodelovanje s “prijateljskimi narodi” za doseganje stabilnosti in varnosti v regiji. Vodja glavne sirske opozicijske skupine v tujini Hadi al Bahra je za televizijo Al Džazira povedal, da se bo sešel s predstavniki arabskih in evropskih držav in Združenih narodov, da bi dosegli dogovor o naslednji fazi za Sirijo, povzema srbska tiskovna agencija Tanjug.
Kdo so uporniki?
Uporniško koalicijo sestavljajo predvsem islamistična uporniška skupina Hajat Tahrir al Šam in zavezniške frakcije, med njimi kurdske skupine in skupine, ki jih podpira Turčija.
Osrednja uporniška skupina HTS se je oblikovala z začetkom državljanske vojne leta 2011 pod imenom Džabat al Nusra. Ta je bila takrat sicer podružnica bolj znane teroristične organizacije Al Kaide. Pri njeni ustanovitvi je sodeloval tudi ubiti vodja teroristične Islamske države Abu Bakr al Bagdadi.
Džabat al Nusra se je leta 2016 želela znebiti svojih ekstremističnih korenin, zato je njen vodja Abu Mohamad al Džulani prekinil vezi z Al Kaido in oblikoval novo organizacijo HTS, ki se je leto kasneje združila z več drugimi frakcijami. Kljub večkratnim poskusom HTS, da bi se umaknila od določenih vej striktnega islamizma, jo Združene države Amerike in druge zahodne države še vedno prepoznavajo kot teroristično organizacijo.
Kdo je Abu Mohamad al Džulani?
Po poročanju arabskih medijev se je 42-letni Abu Mohamad al Džulani rodil v Savdski Arabiji kot otrok sirskih beguncev. Konec osemdesetih let se je njegova družina preselila nazaj v Sirijo. Džulani je leta 2003 odšel v sosednji Irak, kjer se je pridružil Al Kaidi in se boril proti ameriški okupaciji, nato pa pet let preživel v ameriškem zaporu.
Po začetku vstaje se je vrnil v Sirijo, kamor ga je poslal takratni vodja skupine Islamska država v Iraku Abu Omar al Bagdadi, da bi okrepil prisotnost Al Kaide. Združene države Amerike so Džulanija leta 2013 označile za terorista, češ da mu je Al Kaida v Iraku dala nalogo, da strmoglavi Asadovo vladavino in vzpostavi islamsko šeriatsko pravo v Siriji. ZDA so za Džulanija razpisale tudi 10 milijonov dolarjev nagrade.
Kasneje je Abu Mohamad al Džulani, kot že rečeno, prekinil vezi z Al Kaido in ustanovil skupino HTS, ki je poskušala pridobiti mednarodno legitimnost z opustitvijo globalnih džihadističnih ambicij in osredotočanjem na organizirano upravljanje v Siriji.
Džulani si od začetka ofenzive prizadeva pomiriti manjšinske skupnosti iz drugih sekt in verstev. Po mnenju nekaterih analitikov je pred njim pomembna preizkušnja, ali mu bo uspelo združiti Sirce. Da si želi Džulani obrniti nov list, pa je bilo očitno tudi v njegovem nedavnem govoru v mošeji v Damasku, ko se je predstavil s svojim pravim imenom – Ahmed Husein al Šara – in tako opustil vzdevek, ki ga je uporabljal med državljansko vojno.
Kdo je Bašar al Asad?
Bašar al Asad je druga generacija avtokratske družinske dinastije, ki je Siriji vladala več kot 50 let.
Nekdanji oftalmolog, ki je študiral v Londonu, je oblast prevzel leta 2000, ko je zmagal na volitvah, na katerih ni imel protikandidata. Asad je tako predsedovanje Siriji prevzel po smrti očeta Hafeza al Asada, ki je državo vodil od leta 1971.
Takrat so mnogi Sirci upali, da je s prihodom Asada, ki je dajal videz reformatorja, konec zatiranja ter vsesplošnega nadzora države nad ljudmi. Sprva je Asad odpravil nekatere omejitve, ki jih je uvedel njegov oče, a so kmalu sledili aretacije pripadnikov reformističnega gibanja in konec damaščanske pomladi, med katero so protestniki zahtevali pomilostitev političnih zapornikov in odpravo izrednih razmer, ki so bile v veljavi od leta 1963.
Pred desetletjem so se po državah arabskega sveta razširili protivladni protesti, množične demonstracije in oboroženi upori. Marca 2011 pa je arabska pomlad zajela tudi Sirijo, a je Asad sicer mirne proteste hitro ter krvavo zatrl in začela se je državljanska vojna. Ob trdni podpori Rusije, Irana in šiitskega gibanja Hezbolah se je Asadu uspelo obdržati na oblasti in kasneje znova osvojiti dve tretjini ozemlja države. V vojni je umrlo več kot pol milijona ljudi, polovica prebivalstva je zapustila domove, milijoni so pobegnili v Evropo.
Po 13 letih državljanske vojne je upornikom le uspelo zavzeti Damask in tako končati Asadov krvavi režim. Asad je kmalu po prihodu upornikov v prestolnico z letalom zapustil državo, po poročanju neimenovanega vira v Kremlju naj bi z družino pristal v Moskvi. Ruski predsednik Vladimir Putin, ki je Asadu in njegovi družini osebno zagotovil azil, za zdaj še ni potrdil, ali je Asad res v Moskvi.
Zakaj je bil po 13 letih upor le uspešen?
Sirska državljanska vojna se je začela leta 2011 z mirno protivladno vstajo, ki je nato prerasla v krvav konflikt. Spopadi med uporniki in sirsko vojsko so se nadaljevali 13 let, a večjih sprememb v nadzorovanju ozemelj ni bilo.
Uporniki so zdaj izkoristili trenutek oslabljene vlade, katere ključni zavezniki so bili preveč zaposleni z lastnimi konflikti.
Tesni Asadov zaveznik Putin je namreč večino svoje pozornosti usmeril v vojno v Ukrajini, ki traja že od leta 2022. Iran medtem ovira konflikt z Izraelom, ki se je v minulem letu dramatično zaostril. Prav tako zaradi konflikta z Izraelom je močno zdesetkano tudi šiitsko libanonsko gibanje Hezbolah, ki je v preteklosti prav tako pomagalo Asadu, da se je obdržal na oblasti.
Zavezniki so tako zdaj zapostavili Asada, kar so sirski uporniki pametno izkoristili in hitro prevzeli nadzor nad prestolnico. Protirežimska koalicija zdaj razpušča Asadovo vojsko in želi vzpostaviti novo vlado v Siriji. Strokovnjaki se sprašujejo, ali bo nova oblast v Siriji pomenila nov začetek za ljudi, ki so bili v večdesetletni vladavini družine Asad podvrženi krvavemu zatiranju ali pa bodo uporniki vzpostavili novo vrsto avtoritarne vladavine.
Predsednik Združenih držav Amerike Joe Biden je padec Asadovega režima označil za “zgodovinsko priložnost za dolgo trpeče prebivalce Sirije, da si zgradijo boljšo prihodnost”, ob tem pa opozoril, da je to tudi trenutek tveganja in negotovosti v regiji.
Kaj sledi?
Medtem ko mnogi Sirci proslavljajo padec Asadovega režima, se v mednarodni javnosti porajajo vprašanja o prihodnosti države in njene varnosti. Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je v ponedeljek opozoril, da bi ISIS lahko poskušal “izkoristiti” vakuum oblasti v državi.
Uporniška skupina HTS je obljubila oblikovanje nove vlade. Po poročanju sirskih medijev je vodenje prehodne vlade prevzel 40-letni Mohamed al Bašir, ki v provinci Idlib na severozahodu države vodi “vlado odrešitve” islamističnih upornikov. Bašir bo na položaju ostal do 1. marca prihodnje leto, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Vodja HTS Abu Mohamad al Džulani se je z odhajajočim premierjem Mohamedom al Džalalijem že dogovoril o mirnem prenosu oblasti, s katerim naj bi sirskemu narodu še naprej zagotavljali osnovne storitve, so na omrežju Telegram sporočili uporniki.
Na srečanju je sodeloval tudi Bašir. Omenjena “vlada odrešitve” ima v Idlibu vzpostavljena lastna ministrstva in druge službe, pa tudi pravosodne in varnostne organe. Ustanovljena je bila leta 2017, da bi pomagala prebivalcem Idliba, ki so v tem oporišču islamističnih upornikov ostali odrezani od vladnih storitev.
Džulani se je zelo trudil, da bi pomiril sirske kristjane in Kurde, ko se je njegova ofenziva razširila po vsej državi, vendar je HTS v preteklosti že ostro obravnaval svoje politične nasprotnike. Mnogi se zato sprašujejo, ali bo Džulani res nadaljeval zmerno politiko, ki jo obljublja.
POSEBNI VIDEO: “Ne, tega ne bomo dopustili!”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje