Menu Item
Razmere v Libanonu se hitro zaostrujejo, zato je Slovenija v Varnostnem svetu ZN pripravila posebno razpravo, ki jo je odprl premier Robert Golob. Sledi še izredno zasedanje Varnostnega sveta o Libanonu, ki ga bo vodila zunanja ministrica Tanja Fajon. Slovensko zunanje ministrstvo je sicer v luči napetih razmer na pogovor povabilo izraelskega veleposlanika, Izrael pa pozvalo k takojšnji prekinitvi ognja.
Zunanje ministrstvo je ob stopnjevanju izraelskih napadov na Libanon in Sirijo, ki zahtevajo številne civilne žrtve in vodijo v stopnjevanje napetosti na Bližnjem vzhodu, izraelskega veleposlanika povabilo na pogovor.
Slovenija je Izraelu sporočila, da je stopnjevanje napetosti in nasilja na Bližnjem vzhodu zaskrbljujoče. Obsodila je napade Hezbolaha na Izrael in pozvala k zadržanosti, da bi preprečili nadaljnje zaostrovanje v regiji.
Pri tem Slovenija vse strani poziva k spoštovanju mednarodnega prava ter podpira neodvisno in pregledno preiskavo.
Kot so še sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve, je Slovenija Izrael ponovno pozvala k popolnemu izvajanju resolucije 1701 in umiku z razmejitvene modre črte ter k takojšnji prekinitvi ognja in izvajanju resolucije 2735.
Ministrica Tanja Fajon je pred tem v New Yorku ocenila, da se zdi, da Libanon postaja nova Gaza, razmere pa je označila za skrb vzbujajoče.
Golob: Odpiramo razpravo o treh največjih spopadih
V New Yorku, kjer je tudi zunanja ministrica Fajon, poteka poteka posebno zasedanje z naslovom Voditeljstvo za mir, ki ga je v okviru septembrskega predsedovanja v času splošne razprave svetovnih voditeljev na 79. Generalni skupščini ZN pripravila Slovenija. Vodi ga premier Robert Golob.
Pred začetkom zasedanja je VS ZN soglasno potrdil predsedniško izjavo, ki med drugim priznava pomen multilateralizma in se zaveda odgovornosti, ki jih ima po Ustanovni listini ZN. Predsedniška izjava je drugi najpomembnejši instrument Varnostnega sveta ZN za resolucijo. Sprejeta mora biti soglasno, prebere pa jo predstavnik predsedujoče države, ki je septembra Slovenija.
Golob je izrazil zadovoljstvo s sprejetjem izjave. “Morda se predsedniška izjava zdi majhna stvar, vendar se vsak maraton začne s prvim korakom,” je dejal premier in dodal, da se zasedanja udeležuje več kot 90 držav, kar je označil kot izraz zaupanja Sloveniji, ki septembra vodi Varnostni svet.
“Izjava potrjuje zaveze držav, da so ZN edini varuh miru in moramo storiti vse, kar moremo, da jih utrdimo. Pogosto slišimo kritike o dvojnih standardih in ponosno lahko rečem, da ima Slovenija enake kriterije tako glede Ukrajine kot Gaze, Zahodnega brega in Sudana,” je dejal. Na vprašanje o tem, kako so prepričali Rusijo, da se pridruži izjavi, je Golob odgovoril, da so se vsi strinjali, da se je treba vrniti k osnovnim načelom.
Guterres: Razdeljeni Varnostni svet ne more prispevati k miru
Golob je nato predal besedo poročevalcem – generalnemu sekretarju ZN Antoniu Guterresu, predsednici Mednarodnega odbora Rdečega križa Mirjani Spoljarić Egger in nekdanji predsednici Liberije Ellen Johnson Sirleaf. Ta je nastopila kot članica starešin, skupine uglednih nekdanjih voditeljev, ki jo je ustanovil Nelson Mandela.
Generalni sekretar Guterres je razpravo navezal na vrh za prihodnost, na katerem so v nedeljo sprejeli Pakt za prihodnost kot neki kažipot za prihodnje delovanje ZN. Razpravo je označil za dobrodošlo in dejal, da Voditeljstvo za mir pomeni, da mora Varnostni svet smiselno lajšati trpljenje po svetu, vendar to onemogočajo geopolitične delitve.
“Razdeljeni Varnostni svet ne more prispevati k miru,” je dejal, ampak izrazil optimizem, da je mir možen glede na pretekle uspehe resolucij, mirovnih in humanitarnih operacij in posredovanj. Pri Ukrajini je treba le upoštevati Ustanovno listino, pri Gazi si je potrebno prizadevati za premirje in rešitev dveh držav, v Sudanu pa je potrebno poslati odločno sporočilo vsem stranem, da Varnostni svet ne bo prenašal grozljivega trpljenja civilistov, je poudaril.
“Ponovno moramo vzpostaviti zaupanje”
Golob je dejal, da Slovenija od začetka članstva v Varnostnem svetu opaža vztrajno upadanje moči pravil, oblikovanih po drugi svetovni vojni, in nezmožnost odzivanja na velike konflikte, kot so tisti v Ukrajini, Gazi in Sudanu. “Zato smo pripravili ta dogodek. Svet nujno potrebuje vodstvo,” je dejal.
Vojno v Ukrajini je označil za jasno kršitev Ustanovne listine ZN, ki lahko odpre vrata podobnim vojnam po vsem svetu. Zanj je nesprejemljivo, da Varnostni svet ni sposoben odločneje posredovati kljub grozodejstvom nad Palestinci, v Sudanu pa se obeta nov genocid, med drugim v Darfurju.
“Slovenija si prizadeva biti pošten posrednik, most in graditelj soglasja. Naša politika temelji na vrednotah in načelih. Kar smo se zavezali v kampanji za sedež v VS skušamo tudi uresničiti. Prizadevamo si, da bi za vse konflikte uporabljali enake standarde,” je poudaril.
Za rekordno število žrtev med civilisti po svetu nosi VS ZN svoj del odgovornosti, je dejal in pozval države, naj se zamislijo o tem. “Ponovno moramo vzpostaviti zaupanje v ZN,” je dejal in pozval k prizadevanjem za večjo učinkovitost in reforme, pri čemer imajo stalne članice posebno odgovornost.
Zasedanje se bo nadaljevalo do večera, ko bo potekalo izredno zasedanje Varnostnega sveta o Libanonu, ki ga bo vodila Fajon. Po besedah Goloba bo sprejetje resolucije o Libanonu odvisno od drugih držav, predvsem ZDA.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje