Vojna v Ukrajini naj bi vplivala na porast smrti delfinov

Svet 10. Maj 202219:31 0 komentarjev
delfin
Profimedia

Odkar se je začela vojna v Ukrajini, Turčija na črnomorski obali zaznava povečano število umrlih delfinov. Znanstveniki menijo, da bi lahko bila dogodka povezana.

Raziskovalci verjamejo, da je povečano zvočno onesnaženje v severnem delu Črnega morja, ki ga povzroča okoli 20 plovil ruske mornarice in nenehna vojaška aktivnost, odgnala delfine na jug – do turških in bolgarskih obal. Tam se delfini bodisi ujamejo v ribiške mreže bodisi nasedejo na obalo, poroča Guardian. Turški podatki kažejo, da se je na njeno črnomorsko obalo od začetka vojne preselilo več navadnih delfinov. Več kot 80 živali so našli mrtvih, kar je Turška fundacija za pomorske raziskave Tudav opisala kot “izjemno povečanje”.

Začetka raziskava fundacije Tudav so pokazale, da je polovica teh delfinov umrla po tem, ko so se ujeli v ribiške mreže. Odgovora na vprašanje, zakaj je umrla druga polovica delfinov, pa po besedah predsednika fundacije dr. Bayrama Öztürka še nimajo. Na truplih namreč niso našli strelnih ran ali sledi, da bi se živali zapletle v ribiške mreže.

“Ena izmed možnih razlag, ki mi pridejo na misel, je akustična travma,” je Öztürk povedal za Guardian. Poudaril je, da ne smemo sklepati prehitro: “Nimamo dokazov o tem, kakšne bi lahko bile posledice uporabe nizkofrekvenčnih sonarjev v Črnem morju, saj še nikoli nismo imeli toliko ladij in toliko hrupa tako dolgo. Znanost vedno zahteva dokaz.”

Mornarice običajno sonar uporabljajo za odkrivanje sovražnikovih podmornic. Ker morski sesalci za komunikacijo uporabljajo tudi zvok, ima lahko podvodni hrup resne ali celo usodne učinke.

Hrup ne ubije neposredno

Akustična travma bi lahko pojasnila nasedanje na obali, meni raziskovalec na ukrajinski nacionalni akademiji znanosti dr. Pavel Goldin. Stalni podvodni hrup, ki ga povzročajo vojaške aktivnosti, pa bi po njegovih besedah lahko odgovoril na to, zakaj se več delfinov ujame v ribiške mreže. Nenehen hrup namreč ne ubija živali neposredno, jih pa vznemiri, je dejal. Živali se namreč hrupu poskušajo izogniti in se zato lahko odpravijo na neznano ozemlje. “To bi lahko pojasnilo množično selitev na jug,” je dejal za Guardian.

S to teorijo se strinja projektni vodja bolgarske naravovarstvene organizacije Green Balkans Dimitar Popov. Podoben trend je zaznal v bolgarskih vodah, predvsem med črnomorskimi pristaniškimi pliskavkami. Organizacija Green Balkans že štiri leta spremlja povečan ulov rombov. Ulov je bil najmanjši v spomladanskih mesecih, vrhunec pa je dosegel poleti. Letos je bilo nasprotno: 50 živali se je zapletlo v 72 ribiških mrež, kar je blizu rekordne številke iz leta 2019.

Znanstveniki opozarjajo, da so njihove raziskave otežene, saj ni protokolov, ki bi med vojno ščitili morske sesalce. “V Črnem morju je na desetine ladji, a ne vemo, kako pogosto uporabljajo sonar,” je dejal Öztürk.

Pomanjkanje dostopa do informacij ne ovira le raziskav o vzrokih smrti, ampak otežuje tudi sledenje temu, katere živali so najbolj ogrožene. Med njimi so verjetno tudi pristaniške pliskavke, ki bi se morale seliti iz Črnega morja proti Azovskemu morju, kjer poteka vojna, in ptice selivke, ki del leta preživijo na mokriščih v severnem delu Črnega morja.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!