Vojni zločinec, ki se je skrival vsem na očeh: 15 let od aretacije Karadžića

Radovan Karadžić se je vrsto let skrival pod imenom dr. Dragan David Dabić. (Foto: PROFIMEDIA)

Mineva petnajst let, odkar so v srbski prestolnici aretirali enega najbolj iskanih ljudi na območju nekdanje Jugoslavije – vodjo bosanskih Srbov Radovana Karadžića.

Pred petnajstimi leti se je v Beogradu odvila aretacija, ki se je marsikomu, sploh pa žrtvam in družinam žrtev vojn na območju nekdanje Jugoslavije, globoko vtisnila v spomin. Srbske oblasti so prijele takrat 63-letnega Radovana Karadžića, prvega predsednika Republike Srbske, ki je bil kasneje v Haagu obsojen zaradi genocida, hudodelstev proti človečnosti in vojnih hudodelstev.

Karadžić, predsednik Republike Srbske med letoma 1992 in 1996, je “izginil” leta 1997, aretirali pa so ga dobrih deset let kasneje v Beogradu. Tam je živel, kot je znano, precej normalno življenje: ime mu je bilo Dragan David Dabić, delal pa je v zasebni beograjski kliniki, kjer se je – sicer po izobrazbi psihiater – ukvarjal z alternativno medicino in psihologijo. Za to, da ga niso prepoznali, je poskrbel tudi z videzom. Imel je dolge lase in daljšo brado.

Radovan Karadžić (Foto: PROFIMEDIA)

Da je bil Karadžić aretiran, so 21. julija 2008 sporočili iz kabineta takratnega srbskega predsednika Borisa Tadića. “Locirali smo ga in aretirali,” so sporočili, ne da bi navedli druge podrobnosti.

Mediji so kasneje poročali, da so ga prijeli na avtobusu.

Analiza: kakšne posledice bi imela odstavitev ali celo aretacija Milorada Dodika

N1 Studio

15. Jul 2023 1

N1 Studio

15. Jul 2023 1

30 let od ustanovitve sodišča, kjer so sodili Miloševiću, Mladiću in Karadžiću

Svet

25. Maj 2023 0

Svet

25. Maj 2023 0

Kako je mogoče, da se je skrival vsem na očeh?

Po novici, da so Karadžića vendarle našli, so se začela vrstiti vprašanja, kako je mogoče, da se je skrival vsem na očeh. Resda je bil njegov zunanji videz zelo drugačen, a Karadžića očitno ni skrbelo, da bi ga kdo odkril, saj je živel normalno življenje. Vse od njegovega izginotja so se sicer pojavljale informacije, da srbski politični vrh pravzaprav dobro ve, kje je Karadžić, da lokacijo poznajo tudi ZDA in da se čaka le, da bo trenutek – tako v politiki kot v družbi – primeren za njegovo aretacijo.

Na koncu so ga namreč aretirali dan pred zasedanjem evropskih zunanjih ministrov, na katerem so bila tema pogovorov odnosi med Srbijo in Evropsko unijo. EU je namreč srbsko članstvo v Uniji pogojevala tudi z ukrepanjem zoper Karadžića in nekdanjega poveljnika sil Republike Srbske Ratka Mladića.

“Živimo v nenehni atmosferi skrbi”

“Ko je zazvonil telefon, sem vedela, da je nekaj narobe,” je za tiskovno agencijo AP povedala Karadžićeva žena Ljiljana. Tistega dne jo je malo pred polnočjo poklicala hčerka Sonja. “Šokirana sem. Zmedena. Vsaj vemo, da je živ.”

Naj se preda, je Ljiljana Karadžić moža v pogovoru za AP rotila že tri leta pred aretacijo, konec julija 2005. “Živimo v nenehni atmosferi skrbi, bolečine in trpljenja. Zaradi tega sem bila prisiljena izbrati med zvestobo do tebe ter zvestobo do otrok in vnukov, in izbrala sem. Boli me, a te ne glede na to rotim z vsem svojim srcem in dušo, da se predaš. To bo žrtev za vse nas,” je iz svoje hiše v kraju Pale med drugim povedala Ljiljana Karadžić.

Izročitev v Haag in obsodba

Po aretaciji je sledilo zaslišanje Radovana Karadžića pred preiskovalnim sodnikom, nato pa 30. julija še izročitev v Haag, kjer so mu sodili na Mednarodnem kazenskem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY). Takratni generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun je aretacijo označil za “odločen korak na poti do konca nekaznovanosti”, navaja tiskovna agencija Reuters.

Obtožnica zoper Karadžića je imela 11 točk, vse pa so bile povezane s hudodelstvi, usmerjenimi proti Bošnjakom in Hrvatom. Dve točki sta bili o genocidu (v Srebrenici ter drugih občinah v Bosni in Hercegovini leta 1992), pet o hudodelstvih proti človečnosti, štiri pa o vojnih hudodelstvih.

Radovan Karadžić (Foto: PROFIMEDIA)

Radovan Karadžić in Slobodan Milošević (Foto: Tomislav Peternek/WOSTOK PRESS/PROFIMEDIA)

Radovan Karadžić (Foto: PROFIMEDIA)

Karadžić je bil 24. marca 2016 obsojen na 40-letno zaporno kazen, ki jo od leta 2021 prestaja v zaporu v Združenem kraljestvu. Na sodbo sta se sicer pritožili obe strani, pri čemer Karadžićevi zagovorniki niso bili uspešni in je bil v nadaljevanju sodnega postopka 78-letni nekdanji vodja bosanskih Srbov obsojen na dosmrtni zapor, navaja spletna stran Mednarodnega rezidualnega mehanizma za mednarodna kazenska sodišča, ki je nasledil ICTY.

Še dlje kot Radovan Karadžić je bil sicer na prostosti poveljnik sil Republike Srbske Ratko Mladić. Mladića so prijeli spomladi 2011 v vasi na severu Srbije, v času aretacije pa je bil star 69 let. Enako kot Karadžić je bil tudi on obsojen zaradi genocida, hudodelstev proti človečnosti in vojnih hudodelstev. Kmalu za aretacijo Karadžića so prijeli še zadnjega osumljenca na begu, hrvaškega Srba Gorana Hadžića, ki ga je obtožnica med drugim bremenila deportacij oziroma prisilnih premikov na deset tisoče Hrvatov in drugih nesrbskih civilistov.

Beograd — Podporniki Radovana Karadžića so se julija 2008 v srbski prestolnici spopadli s policijo (Foto: PROFIMEDIA)

Obtožnice na ICTY so bile spisane zoper 161 ljudi. Med njimi je bila samo ena ženska, Biljana Plavšić, ki je kot predsednica Republike Srbske služila med letoma 1996 in 1998. Plavšić, sicer tudi univerzitetna profesorica biologije, je bila zaradi hudodelstev proti človečnosti na 11-letno zaporno kazen obsojena leta 2003, predčasno pa je bila iz zapora izpuščena oktobra 2009, potem ko je odslužila dve tretjini zaporne kazni.

Nekdanji predsednik Srbije Slobodan Milošević je bil na podlagi obtožnice, ki ga je bremenila genocida in hudodelstev proti človečnosti, aretiran leta 2001. Pet let pozneje je še pred zaključkom sojenja umrl v Haagu.

Foto: PROFIMEDIA