Le dve nemški zvezni deželi danes volita nove deželne predstavnike, a v rezultat so uprte oči celotne Nemčije. Prvič po 2. svetovni vojni bi oblast namreč lahko prevzela skrajna desnica. Tako v Turingiji kot na Saškem najbolje kaže Alternativi za Nemčijo (AfD), visoko se bodo uvrstili tudi levi populisti. Ankete pa zelo slab rezultat napovedujejo socialdemokratom (SDP) kanclerja Olafa Scholza. Če njegova stranka ne bo presegla 5-odstotnega praga za vstop v deželni parlament, bi to za Scholza lahko pomenilo velike težave pred državnozborskimi volitvami jeseni prihodnje leto.
V Turingiji in Saški, nemških zveznih deželah na vzhodu države, danes potekajo deželne volitve. Zdi se, da so oči celotne Nemčije, čeprav gre za območje z okoli sedmimi milijoni prebivalcev v skoraj 90-milijonski državi, uprte v končni rezultat. Ta bi namreč prvič po 2. svetovni vojni na oblast lahko prinesel skrajno desnico.
Potencial Alternative za Nemčijo (AfD) se napoveduje že nekaj časa. Nazadnje so ga preizkusili na volitvah v Evropski parlament, kjer je zasedla visoko drugo mesto, takoj za krščanskimi demokrati CDU/CSU. Prehitela je denimo socialdemokrate (SPD) kanclerja Olafa Scholza. AfD je že na evropskih volitvah več glasov prejela v vzhodnem delu Nemčije, zato je zmaga v kateri od dveh dežel danes bržkone mogoča.
Boljši rezultat in večje možnosti za zmago se AfD obetajo v Turingiji. Predsednik saške deželne vlade Michael Kretschmer iz CDU – konservativci Saško vodijo že vse od združitve Nemčije – je ob današnji oddaji glasov dejal, da gre verjetno za najpomembnejše volitve v zadnjih 34 letih. Na Saškem bo boj za zmago po rezultatih anket odprt do konca.
V zgodbo vstopili še levi populisti
A tekmica CDU, kot kaže, ne bo le AfD. Nekaj mesecev pred volitvami se je oblikovalo levo zavezništvo Sahre Wagenknecht – Razum in pravičnost (BSW). Na evropskih volitvah je z dobrimi šestimi odstotki zasedla peto mesto, zdaj pa se ji obeta drugo oziroma tretje mesto.
Čeprav AfD in BSW zastopata kardinalno nasprotni politični opciji, pa se obe med drugim zavzemata za omejitev priseljevanja in končanja dobave orožja Ukrajini. Poleg tega obe veljata za izrazito evroskeptični stranki.
Koaliciji treh strank – SDP, liberalcev (FDP) in Zelenih – skupno kaže na 10- do 12-odstotno podporo. To bo najverjetneje predstavljalo velik izziv za že tako oslabljenega kanclerja Scholza. Deutsche Welle piše, da bi slab rezultat, ki ga napovedujejo ankete, lahko še dodatno oslabel Scholza.
Tokratne volitve so po njihovih navedbah ključne za stabilnost celotne države. Stranke morajo za vstop v deželni parlament preseči 5-odstotni prag – ravno tolikšna podpora se napoveduje Scholzevi SDP. Če ta ne bi prišla v deželni parlament, bi imel Scholz lahko pred državnozborskimi volitvami jeseni 2025 lahko resne težave.
BSW se napoveduje precej nižja podpora kot AfD, a bo rezultat BSW najverjetneje zelo pomemben za formiranje deželne vlade. Če bodo ostale stranke AfD skušale zadržati zunaj vlade, bodo za formiranje nujno potrebovale glasove BSW. Kot piše STA, bi bilo takšno zavezništvo s političnega vidika precej neverjetno. Tudi v CDU niso najbolj navdušeni nad tem, saj Wagenknecht že postavlja pogoje sodelovanja, ki se ne zdijo uresničljivi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!