Menu Item
Po večini preštetih glasov na Hrvaškem kaže na veliko zmago HDZ, ki naj bi v novi sestavi sabora imela 61 mandatov, njena velika nasprotnica SDP pa 42. V HDZ so rezultate pospremili z navdušenjem, ob tem so prepričani, da bodo tudi sestavili vlado. A zaenkrat še ni jasno, s kom. V SDP pa je bilo slišati veliko nezadovoljstva. "Ljudje ponoči jokajo zaradi otrok v Nemčiji in na Irskem, podnevi pa volijo za HDZ," je dejal vidni predstavnik stranke Fred Matić.
Hrvaška je v sredo volila nove predstavnike hrvaškega sabora. Po večini preštetih glasovnic je zmagala vladajoča HDZ, ki je prejela 61 poslanskih mandatov. Tri mandate bo po trenutnih izdih prejela od hrvaških državljanov v tujini. Sledi SDP z 42 mandati. Za njima so se zvrstili Domovinsko gibanje s 14 mandati, Most z 11 mandati, Zmoremo! z desetimi, Istrski demokratski sabor (IDS) z dvema, Neodvisna platforma Sever z dvema in Fokus z enim mandatom. Volitve je sicer zaznamovala visoka volilna udeležba. Z 62,3 odstotka je bila tretja najvišja v zadnjih 24 letih.
Najbolj zadovoljni so bili sprva nad izidi vzporednih volitev v stranki Zmoremo!, medtem ko so bile druge stranke s svojimi koalicijskimi partnerji v svojih odzivih zadovoljne ali zadržane. Položaj se je spremenil po prvih uradnih preštetih glasovih. V taboru HDZ je ob razglasitvi delnih izidov zavladalo veliko zadovoljstvo.
“HDZ je osvojil več mandatov kot vsa levica skupaj, kar je odličen rezultat,” je dejal vidni član stranke in aktualni notranji minister Davor Božinović za Novo TV, minister za gradbeništvo in nekdanji vodja poslanske skupine HDZ v saboru Branko Bačić pa je za N1 Zagreb povedal, da so več kot zadovoljni. V HDZ so prepričani tudi, da bodo sestavili novo vlado.
Za sestavo vlade bo doslej vladajoča stranka potrebovala vsaj še eno od večjih desnih strank, Most ali Domovinsko gibanje. Svetovnonazorsko sta obe bližje HDZ, vendar imata skupne negativne izkušnje s poskusi dosedanjega sodelovanja.
Stephen Nikola Bartulica iz Domovinskega gibanja je v prvem odzivu za N1 Zagreb dejal: “Veliko vprašanje je, ali bomo šli v koalicijo s HDZ. Pri svojem delu naredim vse, da sprostim odnose, HDZ na drugi strani tega ni storil vedno. Odgovorni ljudje ne komunicirajo tako, za kar bodo morali odgovarjati. Zase bom rekel, da me v politiki vodi razum, ne strasti. Upam, da naša država politično dozoreva.” V Zmoremo! so medtem že pred volitvami napovedali, da jih v vladi s HDZ ne bo.
Veliko nezadovoljstvo pa je bilo po objavi rezultatov v SDP. Vidni član stranke Fred Matić je v prvem odzivu dejal, da so se volilci odločili za “lopove”. “Ljudje ponoči jokajo zaradi otrok v Nemčiji in na Irskem, podnevi pa volijo za HDZ. Znanost temu pravi stockholmski sindrom,” je dejal in dodal, da se bo trudil, da njegov otrok ne bo ostal na Hrvaškem, “ker zanj tu ni prihodnosti”.
Več pritožb: nekateri niso mogli oddati svojega glasu
Med volilno sredo so se sicer zvrstile pritožbe več deset državljanov. Opozorili so, da niso mogli oddati svojega glasu, ker jim je potekla osebna izkaznica, ki je potrebna za oddajo glasu. Hrvaška nevladna organizacija Gong, ki spremlja izvedbo volitev, je še opozorila, da svojega glasu niso mogli oddati niti nekateri volilci, ki jih kljub veljavni osebni izkaznici ni bilo na izpiskih z volilnega imenika.
Ena izmed njih je Maja Kelbas, ki je za N1 Zagreb povedala, da se je pred dvema mesecema ločila, znova prevzela svoj dekliški priimek, zdaj pa ni bila vpisana v volilni imenik. “Ne morem dobiti potrdila. Lahko volim, vendar pod starim zakonskim imenom, ne pod novim dekliškim priimkom. Rekli so mi, naj se oglasim čez en teden, da je to njihova napaka in da ne morem glasovati z novim priimkom,” je dejala.
Medtem je drugi potekla veljavnost osebnega dokumenta. “Šele danes sem ugotovila, moja napaka. Sicer si hitro konec, ampak je gneča,” je dejala.
DIP je pred volitvami opozoril, da tisti, ki nimajo veljavne osebne izkaznice ali pa je niso pravočasno prevzeli, lahko oddajo svoj glas, če prevzamejo ustrezno potrdilo na pristojnem županijskem uradu. Veliko jih je to danes tudi storilo, zaradi česar so nastale tudi gneče na nekaterih upravnih enotah. Do okoli 16. ure so po podatkih DIP izdali 4.700 teh potrdil.
Volitve zaznamovala visoka volilna udeležba
Hrvati so volili 140 novih predstavnikov v hrvaškem saboru, ki so jih volili v desetih volilnih enotah na Hrvaškem. Še tri poslance prispeva hrvaška diaspora v posebni volilni enoti, prav tako so osem poslancev izvolili v volilni enoti za narodne manjšine.
Volitve je sicer zaznamovala visoka volilna udeležba. Do 11.30 se jih je udeležilo skoraj 748.000 ljudi oziroma 24,24 odstotka volilnih upravičencev, do 16.30 pa je glasovalo 50,6 odstotka ljudi oziroma 1.605.472 volilnih upravičencev, je sporočila DIP. To je precej več kot na parlamentarnih volitvah julija 2020. Tedaj je bila volilna udeležba do 11.30 ure 18,09-odstotna, do 16.30 pa 34,04-odstotna.
Je Plenković kršil volilni molk?
Večina glavnih akterjev je svoj glas oddala že dopoldne. Med njimi so bili predsednik vlade in HDZ Andrej Plenković, predsednik države in neuradni premierski kandidat največje opozicijske stranke SDP Zoran Milanović, predsednik SDP Peđa Grbin ter koordinatorka in premierska kandidatka zeleno-leve stranke Zmoremo Sandra Benčić. Svoj glas sta oddala tudi predsednik desnega Domovinskega gibanja Ivan Penava in najvidnejši predstavnik Mosta Nikola Grmoja.
Plenković je v izjavi za javnost državljane pozval, naj glasujejo za Hrvaško, v kateri se spoštuje ustava, s čimer je namigoval na Milanovića in njegovo nespoštovanje opozorila ustavnega sodišča, da kot predsednik ne more sodelovati na volitvah. Kljub volilnemu molku je poslal tudi več drugih političnih sporočil.
Milanović je po glasovanju komentiral Plenkovićevo kršenje volilnega molka, nato pa tudi sam podal nekaj političnih izjav. Za HDZ je ocenil, da bo na volitvah prejela veliko glasov, a da bo “svobodna Hrvaška dobila več”. Glede volilne udeležbe je tako kot večina drugih ocenil, da bo visoka.
Hrvaški volilci so sicer volili 140 poslancev v desetih volilnih enotah, od katerih so tri v Zagrebu. Še tri poslance v posebni volilni enoti prispeva hrvaška diaspora, osem poslancev pa v svoji volilni enoti volijo tudi narodne manjšine.
Slovenska manjšina na Hrvaškem tudi tokrat nima kandidata iz svojih vrst, a lahko izbira med kandidati, ki se potegujejo za poslanski položaj predstavnika albanske, bošnjaške, črnogorske, makedonske in slovenske narodne manjšine.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje