Belorusija: Lukašenko pričakovano zmagal, EU volitve označila za nelegitimne

Aleksander Lukašenko (Foto: Maxim Shemetov/REUTERS)

V Belorusiji so potekale predsedniške volitve. Po zatrtju opozicije sedmi mandat dosedanjega predsednika Aleksandra Lukašenka, ki ta položaj zaseda že več kot 30 let, ni bil pod vprašajem. Prejel je 88 odstotkov glasov. Predsedniške volitve v Belorusiji niso ne svobodne ne poštene, sta danes v skupni izjavi povedali evropska komisarka za širitev Marta Kos in visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas.

V Belorusiji so potekale predsedniške volitve, na katerih je sedmi mandat dobil Aleksander Lukašenko, ki položaj zaseda od leta 1994. Glede na izide vzporednih volitev je prejel 88 odstotkov glasov.

Evropska komisarka za širitev Marta Kos in visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas sta volitve danes v skupni izjavi označili za nesvobodne nepoštene. Zaradi nenehnega zatiranja človekovih pravic je volilni proces po njunem prepričanju izgubil vsakršno legitimnost.

“Beloruski državljani si zaslužijo, da bi lahko odločali o tem, kdo bo vodil njihovo državo. Zaradi nenehnega zatiranja človekovih pravic, omejevanja politične udeležbe in dostopa do neodvisnih medijev v Belorusiji, je volilni proces izgubil vsakršno legitimnost,” sta zapisali Kos in Kallas.

Spomnili sta, da je povabilo beloruskih oblasti Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) le deset dni pred volitvami temu organu onemogočilo dostop do ključnih faz volilnega procesa.

Svetlana Tihanovska (fFoto: Arnd Wiegmann/REUTERS)

Tudi beloruska opozicija v izgnanstvu na čelu s Svetlano Tihanovsko je volitve označila za farso in Beloruse pozvala, naj ne protestirajo, češ da bi v tem trenutku žrtvovali svojo svobodo za nič. Evropski poslanci so medtem pred dnevi sprejeli resolucijo, s katero so EU in mednarodno skupnost pozvali, naj izida volitev ne priznata.

Vlado v Minsku sta pozvali, naj nemudoma izpusti vse politične zapornike, od katerih jih je več kot tisoč samovoljno pridržanih, vključno z uslužbencem delegacije EU, je sporočila evropska služba za zunanje delovanje (EEAS).

Zaradi zatiranja civilne družbe, pa tudi zaradi vpletenosti Belorusije v vojno v Ukrajini sta zagotovili, da bo EU še naprej izvajala omejevalne in ciljno usmerjene ukrepe proti režimu ter finančno podpirala civilno družbo, beloruske demokratične sile v izgnanstvu in belorusko kulturo.

“Ko bo Belorusija začela demokratično tranzicijo, je EU pripravljena podpreti stabilizacijo njenega gospodarstva in reformo institucij. […] EU je na strani beloruskega ljudstva in ga neomajno podpira v prizadevanjih za svobodno, demokratično, suvereno in neodvisno Belorusijo,” sta še dodali.

Lukašenko: V Belorusiji imamo trdno demokracijo

Belorusi so izbirali med petimi kandidati. Poleg 70-letnega Lukašenka so to še vodja Liberalne demokratske stranke Oleg Gajdukevič, vodja komunistične stranke Sergej Sirankov, vodja republikanske delavske stranke Aleksandar Hižnjak ter Hana Konopatska, političarka, ki je za predsednico kandidirala že leta 2020.

Zmaga je bila Lukašenku praktično zagotovljena, saj preostali kandidati po mnenju analitikov niso predstavljali prave alternative njegovim politikam. Lukašenko je ob oddaji glasu dejal, da je Belorusija trdna demokracija. “V Belorusiji imamo trdno demokracijo. Na nikogar ne pritiskamo in nikogar ne bomo utišali,” je na volišču povedal beloruski predsednik.

Sedemdesetletnik je izjavil še, da bi morala v prihodnje na čelo države stopiti “nova generacija”. Kot je dejal, bi lahko “prihodnji predsedniki” bili med sedanjimi regionalnimi guvernerji, člani vlade ali parlamenta. Ob tem je poudaril, da si nihče od njegovih treh sinov ne želi biti predsednik in da tega položaja ne bi smela zasedati ženska. “Popolnoma nasprotujem temu, da bi to delo opravljala ženska. Ženska ne more biti diktator, imamo pa kar nekaj moških, ki bi lahko bili voditelji,” je dodal.

Prav tako je zavrnil možnost pogovorov z opozicijo v izgnanstvu. “O čem bi se moral pogovarjati z njimi?,” se je vprašal in dodal, da so ti sami zapustili državo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Lukašenko je v preteklosti zatrl številne množične proteste proti njegovi vladavini. Zadnji in najhujši se je odvil po spornih predsedniških volitvah leta 2020, na katerih je po mnenju mnogih zmagala Tihanovska. Uradnih rezultatov ni priznala večina evropskih držav, vključno s Slovenijo.